Državi na zasedanje notranjih ministrov EU po besedah ministrice Katarine Kresal nista prišli s seznamom želja, temveč sta predstavili zelo natančno analizo in pozvali, naj EU problem vzame resno.
V Italiji je po besedah Kresalove že okoli 6000 priseljencev, na Malti okoli 4000. Ministrica je pojasnila, da je imel malteški minister danes celo še bolj dramatičen nastop od italijanskega.
Na Malti imajo po njenih besedah resne probleme, ker nimajo zmogljivosti za nastanitev priseljencev, zato so začeli za to opremljati celo nogometna igrišča. Poleg tega je problem s prehrano, obleko, pa še vreme je slabo.
'EU naj resno vzame problem'
Italija in Malta sta zato po njenih besedah danes predvsem "jasno pozvali, naj EU problem vzame resno, da to ni nekaj, kar potencialno grozi, ampak nekaj, kar je že nastalo".
Ob tem sta EU pozvali, naj sprejme zelo konkreten paket ukrepov. Med temi naj bi bilo okrepljeno delovanje agencije za zunanje meje Frontex, posebne mejne patrulje, ukrepi za ranljive skupine ter možnost črpanja dodatnih sredstev iz določenih rezervnih skladov.
O delitvi bremen med državami članicami, torej da bi druge države sprejele begunce, ki se zatekajo v Italijo ali na Malto, pa po besedah ministrice vsaj za zdaj ni bilo govora; razprava namreč še ni končana.
Slovenija pri soočanju s težavami na zunanjih mejah EU zaradi priseljencev sodeluje z dvema policistoma v Grčiji, v Italiji in na Malti pa ne sodeluje.
Na vprašanje, ali Italija morda ne pretirava z resnostjo razmer, kar sta danes ob prihodu na zasedanje nakazala avstrijska ministrica in nemški minister, je Kresalova odgovorila, da jo je to, kar je danes slišala, prepričalo.
"Najmanj, kar je, je zelo konkreten problem zaradi vseh teh ljudi, predvsem v manjših državah, ki nimajo dovolj lastnih zmogljivosti, da bi obravnavale vse te ljudi," je pojasnila.
Seveda pa različne institucije obravnavajo različne scenarije, od najbolj črnih do najbolj optimističnih, pri čemer jih po ministričinih besedah najbolj skrbi stanje v Libiji.
Glavna prelomna točka za to, kateri scenarij bo obveljal, naj bi bilo to, ali bo libijski voditelj Moamer Gadafi ostal ali padel, je dejala Kresalova.
"Danes reči, da smo prehitri pri ocenah, je prezgodaj, treba je biti pripravljen na vse možne situacije. Pripravimo se za najslabše in upajmo na najboljše," je dejala.
Kratkoročni in dolgoročni ukrepi
Ministrica je tudi poudarila, da je treba ukrepe za reševanje problematike v Severni Afriki ločiti med kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni so vsekakor sodelovanje z državami izvora in poskus vzpostavitve stanja, ki ne bo predstavljal razloga za nezakonito priseljevanje v Evropo.
Države članice naj bi tudi izdelale načrt za odzivanje na množično priseljevanje. Kot dolgoročni ukrep pa komisija poziva predvsem k hitrejši vzpostavitvi skupnega azilnega sistema v državah članicah.
Slovenska ministrica je sicer ob tem opozorila, da je hitenje s sprejemanjem tako pomembne in občutljive zadeve, kot je skupni azilni sistem, nevarno ter da mora "vsebina absolutno prevladati nad hitrostjo".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.