Na zadnjem concordovem letu so večino kart namenili povabljencem. Med častnimi gosti so bili tudi znana ameriška igralka Joan Collins, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani in šef formule 1 Bernie Ecclestone. Za enosmerno vozovnico iz New Yorka v London je bilo potrebno odšteti 7154 dolarjev. Concordu iz New Yorka sta se pred pristankom v Londonu nekaj minut pred 17. uro nedaleč od Heathrowa pridružili še dve tovrstni letali. Eno letalo je priletelo iz Edinbourgha na Škotskem in s seboj pripeljalo nagrajence nekega tekmovanja, drugi concorde pa je pristal, potem ko je uro in pol pred tem povabljene goste popeljal panoramski izlet nad Biskajskim zalivom.
Concorde, letalo luksuznega razreda, je letelo hitreje kot katerokoli potniško letalo, in sicer s povprečno hitrostjo 2150 kilometrov na uro; razdaljo med Evropo in ZDA povprečno preleti v približno petih urah.
Zgodovina concorda
Zgodovina concorda se je začela 29. novembra 1962, ko sta francoska in britanska vlada podpisali sporazum o razvijanju prototipov nadzvočnih transportnih letal. Decembra 1967 je francoska družba Aerospatiale predstavila prvo testno verzijo concorda 001, 2. marca 1969 pa so izvedli prvi poskusni let iz mesta Toulouse, kjer so concorde izdelovali, na letališče Le Bourget v bližini Pariza.
21. januarja 1976 so izvedli prve linijske potniške polete, ko je concorde družbe British Airways iz Londona poletel v Bahrajn, concorde družbe Air France pa iz Pariza v Rio de Janeiro. Družbi sta nato 24. maja 1976 iz Londona oziroma Pariza začeli izvajati polete v Washington.
Potem ko je ameriško vrhovno sodišče 17. oktobra 1977 razveljavilo odločitev newyorških pristaniških oblasti o prepovedi poletov nad območjem New Yorka, je konec istega leta stekla redna linija s tamkajšnjega letališča Kennedy.
Težave s concordom
Prve težave so se pojavile 8. oktobra 1998, ko je concordu med letom iz Londona v New York odpadel velik del repnega krila, vendar je letalo kljub temu varno pristalo. 23. julija 2000 je družba British Airways razkrila, da so odkrili razpoke v krilih vseh sedmih concordov. Dan kasneje pa je tudi Air France objavil, da so odkrili razpoke na štirih od šestih concordov.
25. julija 2000 je svet pretresla novica, da je concorde Air France na poti v New York kmalu po vzletu s pariškega letališča strmoglavil. Umrlo je vseh 109 potnikov in štirje člani posadki, francoska družba pa je posledično prizemljila vse svoje concorde.
Francoski preiskovalci so 10. avgusta 2000 sporočili, da je zaradi kovinske ploščice na vzletni stezi najverjetneje počila guma letala, kar je sprožilo eksplozijo letala. Britanska in francoska družba sta 7. novembra 2001 obnovili polete, vendar sta družbi 10. aprila napovedali, da bosta do konca oktobra prenehali s komercialno uporabo tega nadzvočnega potniškega letala, Air France pa je polete ustavil že 31. maja. Nasledniki jetov, ki so prva letala za prevoz potnikov z nadzvočno hitrostjo, po navedbah letalskih družb niso načrtovani.
