Ali kot družba stojimo na robu prepada? 'Bolj kot virusa je ljudi strah eksistencialne krize'

Zaprti med štirimi stenami, s prepovedjo socialnih stikov, s policijo in inšpekcijo, ki nam z visokimi kaznimi dihata za ovratnik. Nerazumljiva nasilna dejanja, nasilje pa se v zadnjem času usmerja tudi na uradne osebe, inšpektorje in policijo. "Ta ekscesna dejanja me pravzaprav niti ne presenečajo, ker mi v svojem nezavednem nosimo marsikaj, veliko potlačenih občutkov, veliko agresije. Tega se ne zavedamo in trenutna situacija nasljavlja naše travme, ki prihajajo ven v vseh mogočih oblikah," pojasnjuje psihoterapevtka Urška Battelino.

Tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno kompulzivne motnje. V prvem valu so ljudje ostajali doma, bilo jih je strah okužbe, zdaj pa je situacija drugačna. "V drugem valu opažam, da ni več takega strahu pred samim virusom, kakor je velik eksistencialni strah, kako bodo preživeli, kaj se bo dogajalo z njihovimi službami, kako bo s šolanjem otrok," pove Battelinova. 

Pritisk na terapevte je vedno večji, dostopnost terapevtov pa je zlasti za tiste na socialnem dnu še manjša. Vse večji je občutek nemoči, ki jo posamezniki spreminjajo tudi v agresijo. "Jaz se bojim, da bo več nasilnih dejanj v obe smeri. Torej, da nekdo ubija druge ali pa sebe. Glede na to, kako smo Slovenci samodestruktivni, me skrbi, kako bo s samomori," priznava.   

Da smo kot družba v vedno slabši koži, priča velik porast porabe antidepresivov. Aprila je bila uporaba večja kar za 21 odstotkov, maja pa celo za 41 odstotkov v primerjavi z letom poprej, potem ko so že številke nekaj zadnjih let kazale trend naraščanja. Porast porabe dr. Boruta Škodlarja, predstojnika Centra za mentalno zdravje ljubljanske psihiatrične klinike, ne preseneča: "Opažamo, da so ljudje res veliko bolj v stiski in da so depresivna odzivnost, potrtost, zaskrbljenost in izčrpanost precej porasle in so na pohodu." 

Ne le priliv novih bolnikov, tudi pri že zdravljenih bolnikih z depresivnimi stanji in tesnobami, za katere se predpisujejo antidepresivi, opaža poslabšanje stanja. In ravno tisto, kar bi sicer svojim bolnikom svetoval, tega zdaj ne smejo početi. "Ljudje potrebujemo načine, kako svojo napetost sprocesirati, jo predelovati. Zdaj je po eni strani napetosti več, načinov oziroma možnosti za predelavo pa bistveno manj," opozarja Škodlar.

Napetosti, ki se v nas kopičijo, terjajo svoj davek, zato je večje tudi poseganje po alkoholu in drugih substancah. Škodlar pove, da ljudje počasi drsijo v stisko. Da pa ne bi zdrseli v stanje, ki bi človeka vodilo v kakšno nerazumno dejanje, je treba biti pozoren na znake. "Če se človek zjutraj zbudi in ne vidi nobenega veselja v dnevu, če nima niti posebne volje in zanimanja, da bi koga poklical ali pa slišal, če je zelo utrujen in se komaj premika in mu je vse težko." V tem primeru je treba poiskati pomoč, da ne bomo obstali na svojem kavču, pogreznjeni v svoje negativne misli in skrbi.