Avtorica prispevka: Nina A. Vobič
''To je navadno maščevanje za dejanja naših očetov,'' so na številnih protestih pred in po 5. februarju, ko je latvijski parlament potrdil šolsko reformo, opozarjali ruski dijaki. Nova zakonodaja, ki zapoveduje, da mora vsaj 60 odstotkov pouka v javnih šolah potekati v latvijščini, naj bi omogočila popolno vključitev ruske manjšine – okoli tretjine prebivalstva - v latvijsko družbo.
Ruska vlada pa je prepričana, da je novi šolski zakon zgolj še ena oblika diskriminacije ruske manjšine v Latviji. Moskva namreč, vse od osamosvojitve te nekdanje sovjetske republike leta 1991, opozarja tudi na nesprejemljivost latvijskega zakona o državljanstvu. Ker so zavrnili preizkus znanja latvijskega jezika, je približno pol milijona Rusov oziroma več kot 75 odstotkov vseh pripadnikov te manjšine ostalo brez latvijskega državljanstva in njemu pripadajočih pravic. Med drugim se niso mogli udeležiti referenduma o vstopu v Unijo. Na njem je septembra lani svoj glas za vstop v povezavo oddalo 69 odstotkov volilnih upravičencev. Kljub drugačnim napovedim javnomnenjskih raziskav tik pred referendumom.
Najbolj glasni nasprotniki vstopa so bili tisti, ki jim je življenjski standard padel ob tranzicijskem prehodu na tržno gospodarstvo - kmetovalci in upokojenci. Ti so med hiperinflacijo v začetku 90. let izgubili vse življenjske prihranke.
K uresničitvi najpomembnejšega zunanjepolitičnega cilja latvijske vlade pa naj bi najbolj pripomogli višji družbeni sloji, izobraženi, študentje, ki so prepričani, da Latvija v Evropo ne vstopa, ampak se vanjo vrača.
