Avtorica prispevka: Barbara Levak
Na Slovaškem je po razpadu skupne države ostala le vojaška industrija, tuje investitorje pa je v 90. letih odvračala vladna politika, ki jo je vodil teatraličen desničarski voditelj Vladimir Mečiar. "Slovaška zdaj spreminja svojo politiko. Smo praktično edina država med desetimi pristopnicami, ki ima zares nizke davke," pravi slovaški politični analitik Michael Vasecka.
Razmere so se po letu 2001 izboljšale, tuja vlaganja povečala, veliko oviro pa še vedno predstavlja nerazvita infrastruktura. Pospešeno se razvija le prestolnica Bratislava, medtem ko podeželje močno zaostaja. Najbolj prizadeta je regija Košice, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi. Tukaj živi velik del romske populacije, brezposelnost med njimi naj bi bila več kot 80-odstotna. Romi pravijo, da so se pripravljeni seliti za boljšim življenjem, morda v druge članice Unije, potem ko bo prehod čez meje lažji.
Novih meja Evropske unije pa se bojijo obmejni prebivalci Ukrajine, kjer se jih veliko preživlja s tihotapljenjem obleke in hrane prek slovaško-ukrajinske meje. Slovaki bodo po 1. maju morali biti na to mejo še posebej pozorni, saj so v preteklosti preko nje v Evropo nelegalno pripotovali številni prebežniki iz Azije. "Sem popolnoma prepričan, da bo po dveh letih, ko bomo vložili dokumente za vstop v schengensko območje, meja med Slovaško in Ukrajino popolnoma ustrezala zahtevam," je dejal slovaški premier Mikulas Dzurinda.
Sicer so se Slovaki v preteklih tednih bolj kot z vstopom v Evropsko unijo ukvarjali z domačim političnim dogajanjem. V boju za predsedniški stolček je dosedanjega prvega moža slovaške politike Vladimirja Mečiarja premagal kandidat neparlamentarne stranke Ivan Gašparovič, katerega korenine segajo na Balkan. Gašparovič je v preteklosti glasno podpiral nacionalistično politiko, ki je na Slovaškem večinoma protimadžarska. Slovaki zato nad njim niso preveč navdušeni, a mnogi pravijo, da so izbrali manjše zlo.
