Izraelska vojska je po palestinskem obstreljevanju v krajih Beit Lahia in Beit Hanoun v Gazi izstrelila več raket zemlja-zemlja in tankovskih granat. Izstrelki so prileteli na neko pokopališče in sosednje polje, obenem pa so štirje izraelski tanki prodrli kakih 200 metrov globoko na palestinsko ozemlje. O žrtvah in škodi še ni natančnejših poročil.
Pred tem pa je izraelska vojska ranila nekega Palestinca, domnevnega pripadnika militantnega gibanja Hamas. Rana ni bila smrtna, je pa zaradi zadrževanja reševalcev človek izkrvavel. Hamas je dejanje izraelske vojske že označil za "grdo usmrtitev".
Povračilo za bombni napad
Izraelska letala so v povračilo za samomorilski napad palestinskih skrajnežev v Tel Avivu, v katerem je bilo v petek po zadnjih podatkih ranjenih 26 ljudi, sinoči raketirala cilje v palestinskih mestih Gazi in Tulkaremu. V napadih je bilo lažje ali huje ranjenih najmanj pet Palestincev. Po palestinskih navedbah so izraelska bojna letala vrste F-16 v Gazi obstreljevala zgradbo elitnih Arafatovih enot Force 17, v Tulkaremu pa poslopje palestinskih avtonomnih oblasti.
Organizaciji prevzeli odgovornost za petkov napad
Palestinski organizaciji Islamski džihad in Mučeniška brigada Al Aksa sta v skupni izjavi prevzeli odgovornost za petkov bombni napad v tel Avivu. Samomorilec z bombo je bil pripadnik Islamskega džihada Safwat Abdurrahman Khalil. "Sionistični (judovsko politično gibanje za oblikovanje države na palestinskem, op. p.) sovražnik skuša z vojno uničiti naš narod, na kar lahko odgovorimo le s totalno vojno. Vsak sionist v vsakem delu Palestine je tarča za naše orožje in naše eksplozije, kjerkoli jih bomo izsledili in življenje njihovih naseljencev spremenili v pekel," je še zapisano v izjavi.
Kljub novemu valu nasilja pa so palestinske oblasti prepričane, da je mogoče v 24 urah doseči dogovor o prekinitvi ognja, palestinske skrajneže so pozvale naj ustavijo napade na Izrael. "Če si bodo ZDA, Rusija, Evropa in Združeni narodi resnično prizadevali za končanje krize, bi lahko dosegli prekinitev ognja in v 24 urah ustavili nasilje," je sinoči po sestanku na sedežu palestinskega voditelja v Ramali sporočila palestinska vlada.
Bush opozarja Arafata
Ameriški predsednik George Bush je po srečanju s svetovalci za nacionalno varnost v Washingtonu dejal, da je zelo razočaran nad ravnanjem palestinskega voditelja Jaserja Arafata. ZDA naj bi imele dokaze, da je Arafat naročil prevoz orožja preko Rdečega morja, ki so ga 3. januarja zasegli pripadniki izraelskih posebnih enot, in razmišljajo najmanj o popolni odpovedi posredovanja med Izraelom in palestinskimi oblastmi.
Predsednik Bush je predlagal, da pričnejo z zapiranjem palestinskih uradov v Washingtonu in uvrstijo Arafatove osebne varnostne službe na seznam terorističnih organizacij. ZDA so se tudi odločile, da se njihov mirovni odposlanec Zinni še ne vrne v regijo.
Na sestanku pa naj bi prevladale trezne glave pod vodstvom državnega sekretarja Colina Powella, ki so bile proti prekinitvi stikov z Jaserjem Arafatom. Powell je predlagal, naj Arafat aretira več teroristov, zapre organizacije, kot so Hamas in Džihad, ki jih ameriški State Department obravnava kot teroristične organizacije, in pojasni, zakaj je tihotapil orožje. Na čelu tistih, ki bi radi popolnoma prekinili stike z Arafatom, je bil podpredsednik Dick Cheney, ki se še spomni, kako je Arafat leta 1991 skoraj edini podprl iraškega predsednika Sadama Huseina v Zalivski vojni.
Odgovor palestinskih oblasti na Busheve očitke
Palestinski minister Saeb Erekat je izrazil bojazen, da bo Izrael izrabil kritiko ameriškega predsednika Busha za izvajanje trših politik proti palestinskem ljudstvu. "Vedno sem mislim, da ameriška vloga v reševanju palestinskih in izraelskih življenj. Bojim se, da bo Šaron te izjave razumel kot ameriško zeleno luč za okrepitev agresije. ZDA bi morale Šarona ustaviti in poslati generala Zinnija v regijo," je dejal Erekat.
Sam palestinski voditelj pa Bushevih izjav ni želel komentirati, dejal je, da bi morale ZDA na Bližnjem vzhodu izvajati aktivnejšo politiko.
Kofi Annan in Hatami pozivata k miru
Generalni sekretar ZN Kofi Annan se je prvi dan obiska v Teheranu ločeno sestal z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem in zunanjim ministrom Kamalom Harazijem. Na skupni novinarski konferenci s Harazijem je Annan pozval k skupni mednarodni akciji za obnovitev bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov. Dejal je še, da je trenutno stanje na palestinskih avtonomnih območjih tragično in da povzroča skrbi vsem vodilnim svetovnim politikom.
Iranski predsednik Hatami je v pogovorih z Annanom predlagal sklic vrha ZN o boju proti terorizmu. Ob tem je opozoril, da je treba najti skupno definicijo terorizma, kar pa po njegovem mnenju lahko storijo edino Združeni narodi. Po mnenju generalnega sekretarja ZN o terorizmu govorimo takrat, ko nekdo namerno napade civilno prebivalstvo. Pojem terorizma različno razlagajo predvsem Izrael in ZDA na eni strani ter Iran in ostale arabske države na drugi. Slednje menijo, da gre pri skrajnih skupinah, kot sta Hezbolah in Islamski džihad, za "borce za svobodo".
Zunanji minister pa Harazi je ponovil odločenost Irana, da pripadnikom teroristične organizacije Al Kaida prepreči, da bi prišli v državo. Kot pojasnjuje Harazi, je Teheran v ta namen zaprl 900 kilometrov dolgo mejo z Afganistanom. Ob tem je napovedal, da bodo iranske oblasti tiste pripadnike Al Kaide, ki bi jim kljub omenjenim ukrepom uspelo priti v državo, neusmiljeno preganjale. S tem je odgovoril na ameriške obtožbe, da člani te organizacije iz Afganistana bežijo v Iran.
Med Annanovim obiskom so v iranski prestolnici potekali protesti približno 3000 učiteljev, ki so se zbrali pred uradom predsednika Mohameda Hatamija. Policisti so protestnikom, med katerimi so prevladovale ženske, sprva ukazali, naj se razidejo, nato pa so jih razgnali in pri tem kakih 15 protestnikov aretirali. Demonstranti, ki so zahtevali višje plače, so se kasneje mirno razšli. Povprečna mesečna plača iranskih učiteljev sicer znaša približno sto ameriških dolarjev.
