Al Megrahijevo pritožbo na dosmrtno zaporno kazen, na katero je bil obsojen pred letom dni, je obravnaval petčlanski sodni senat. Njegov odvetnik Ibrahim Legwell je dejal, da pritožba izhaja iz prepričanja, da je šlo pri dokaznem materialu, na podlagi katerega je bil al Megrahi obsojen, zgolj za posredne dokaze oziroma indice, prav tako pa naj bi predstavili nove dokaze za al Megrahijevo nedolžnost.
Megrahijev odvetnik je zatrdil, da so bombo na letalo pretihotapili v Londonu in da je niso poslali z Malte v okviru načrta, ki ga je sestavil Megrahi.Tožilstvo pa pravi, da novi dokazi sploh niso pomembni, zato jih sodišče ne bi smelo obravnavati. Obravnavo pritožbe, ki naj bi trajala tri tedne, sta prvič v zgodovini britanskega sodstva prenašala tudi radio in televizija.
ZDA in Libija o Lockerbieju
ZDA in Libija pa sta blizu podpisa dogovora, po katerem naj Libija ne bila več na spisku držav, ki podpirajo terorizem. Pogoj je, da Libija sprejme odgovornost za eksplozijo letala nad Lockerbiejem.
Po tem dogovoru naj bi vlada libijskega predsednika Moamerja Gadafija plačala šest milijard dolarjev kot nadomestilo za eksplozijo bombe na letalu Pan Am let 103 leta 1988. Po mnenju ameriške strani Libija "razume, da mora prevzeti odgovornost za to dejanje". Let med Londonom in New Yorkom se je 21. decembra 1988 končal nad krajem Lockerbie na Škotskem, ko je umrlo 270 ljudi, pretežno Američanov. Po besedah libijskih predstavnikov pa Libija dogovora ne bo sprejela, dokler ne bo obtoženemu za napad omogočen priziv na razsodbo.
Abdela Baseta al-Megrahija, nekdanjega libijskega tajnega agenta, so obtožili januarja lani na posebnem škotskem sodišču v Camp Zeistu na Nizozemskem. Začetek postopka priziva, ki naj bi trajal okoli tri tedne, pa se začne danes.
Končno odločitev o tem, ali bodo ZDA Libijo umaknile s spiska držav, ki podpirajo mednarodni terorizem, bo sprejel ameriški predsednik George W. Bush. Na spisku so na prvih mestih še Kuba, Severna Koreja, Iran, Irak, Sudan in Sirija. Libija je na spisek prišla leta 1979.
