Tujina

Pritožbe omilile nadzor nad letališči?

New York, 15. 06. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ameriška Uprava za varnost v transportu, ustanovljena po terorističnih napadih 11. septembra 2001, je zaradi ogorčenih protestov zagovornikov pravic do zasebnosti začasno odložila uvajanje novega sistema nadzora nad letalskimi potniki. V ZDA pa naj bi spremenili tudi sistem obravnave imigrantov.

Uprava za varnost v transportu (TSA) trenutno nadzira potnike tako, da njihovo ime prek računalnika primerja z imeni znanih teroristov in oseba, ki ima isto ime kot kakšen terorist, lahko računa na hude težave in celo prepoved potovanja.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je proti TSA vložila tožbo tudi zaradi domnev, da so v računalniku povsem ameriška imena nekaterih ljudi, ki se ne strinjajo s politiko ameriške administracije. Sedanji sistem preverjanja potnikov na podlagi imen je po mnenju kritikov neumen, saj so njegove žrtve le nedolžni ljudje, ki nimajo ničesar opraviti s terorizmom. Vsak terorist, ki bi skušal priti na letalo z zlobnimi nameni, bi si najverjetneje nadel lažno ime.

TSA odločno zavrača kritike, da sestavljajo črne liste nasprotnikov administracije, kljub temu pa noče razkriti svojih metod in imen na seznamu, ker naj bi bila s tem ogrožena nacionalna varnost.

Sistem CAPPS 2 naj bi bil sprejemljivejši

Vsled pritožb naj bi se odločili za omilitev represije na letališčih
Vsled pritožb naj bi se odločili za omilitev represije na letališčih FOTO: Reuters

Zaradi metodoloških in vsebinskih težav se je TSA odločila za nov sistem, ki je bil predstavljen marca, poskusno pa so ga na neimenovanih letališčih začeli izvajati pri letalski družbi Delta. Nov sistem računalniškega preverjanja potnikov, ki nosi kratico CAPPS 2, naj bi bil uveden na vseh letališčih do začetka leta 2004, predvideva pa, da bi poleg imen potnikov preverjali tudi njegove zasebne podatke, kot je stanje na bančnem računu, zgodovina najemanja kreditov, naslov, rojstni podatki in drugo.

S tem naj bi se izognili pomanjkljivostim pri preverjanju zgolj imen potnikov. Vsakega potnika bi tako že ob rezervaciji vozovnice zaprosili za rojstne podatke in naslov, kar bi skupaj s številko kreditne kartice vnesli v računalnik letalske družbe, ki bo povezan z vladno bazo podatkov. Podatki o kreditni zgodovini so pomembni, saj se na podlagi njih da ugotoviti, ali gre za resnično osebo ali pa osebo z lažno identiteto. To se lahko ugotovi na podlagi dolžine te zgodovine. Vendar pa je pri tem velika pomanjkljivost ta, da oseba ni nujno terorist, če se je komaj preselila v ZDA, ali pa si zgodovino gradi na novo po osebnem bankrotu.

Na osnovi primerjave podatkov bo potnik dobil oznako rdeče, rumene ali zelene barve. Rdeča barva pomeni, da je skoraj zagotovo terorist, ki ne bo smel na letalo, rumena barva pomeni, da ga je potrebno podrobneje pregledati, zelena barva pa pomeni normalen postopek, ki je že sedaj v veljavi.

Zagovorniki pravice do zasebnosti so zagnali veliko hrupa, ker ne verjamejo zagotovilom, da bi ti podatki ostali skrivni. Obstaja namreč nešteto primerov, ko so pokvarjeni vladni uslužbenci prodajali zasebne podatke kriminalcem. Poleg tega ACLU trdi, da bo tako nastala nova črna lista večno drugorazrednih državljanov, saj bodo ljudi s slabo kreditno zgodovino ali takšne brez posebne kreditne zgodovine pred vstopom na letalo izločali in pošiljali na podrobne preiskave. Zaradi ogorčenja nad vladnim ukrepom je prišlo celo do pozivov po bojkotiranju družbe Delta, ki je začela program poskusno izvajati.

Spremembe v postopkih proti imigrantom

Poročilo je vzbudilo številne kritike, še posebej ker med zaprtimi ni bilo niti enega, ki bi ga kasneje obtožili povezav s terorističnimi organizacijami, ampak je šlo večinoma le za nezakonite priseljence. Od 726 aretiranih so jih doslej izgnali že 505.

Potem ko je generalni inšpektor ameriškega pravosodnega ministrstva Glenn Fine minuli teden objavil porazne ugotovitve notranje preiskave o ravnanju organov pregona proti priseljencem po 11. septembre 2001, so tako v pravosodnem ministrstvu kot pri Zveznem preiskovalnem uradu (FBI) napovedali spremembe. Pomočnik pravosodnega ministra Michael Chertoff je pisno obvestil senat, da bodo v bodoče bolj pazili na državljanske svoboščine priseljencev, enako pa je konec tedna ponovil direktor FBI Robert Müller v govoru na konferenci Zveze za državljanske svoboščine (ACLU) v Washingtonu.

Fine je kritiziral ravnanje s skupno 726 imigranti, ki so jih zaprli v valu aretacij po 11. septembru 2001 in jih držali zaprte brez obtožnice tudi do osem mesecev, ker se agentom FBI ni mudilo z ugotavljanjem krivde ali nedolžnosti. V nekaterih zaporih so teroristične osumljence pretepali, jim grozili, onemogočali stik z družinskimi člani ter odvetniki.

Direktor FBI-ja Müller je napovedal nekatere spremembe pri obravnavi imigrantov
Direktor FBI-ja Müller je napovedal nekatere spremembe pri obravnavi imigrantov FOTO: Reuters

Müller je priznal, da je bilo Fineovo poročilo koristno in jim bo pomagalo uvesti potrebne spremembe v postopkih. Po njegovih besedah bodo med drugim izboljšali kriterije za določanje krivde in nedolžnosti, ter izboljšali komunikacije med agencijami, da ljudje ne bi bili po nepotrebnem predolgo v zaporih. Namesto FBI pa bo postopke z nezakonitimi priseljenci, osumljenimi terorizma, poslej menda prevzela Služba za priseljevanja in naturalizacijo (INS) v okviru ministrstva za domovinsko varnost. Le v primeru, če bo obstajal utemeljen sum, da je oseba terorist, bo primer prevzel FBI.