Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je dan pred objavo rednih letnih poročil o napredku kandidatk, dejal, da so v minulem obdobju te države na vseh področjih opravile "izjemen napredek", česar še pred letom dni, ko je Evropska komisija izdelala podrobnejši načrt o zadnji fazi pristopnih pogajanj, ni bilo moč predvideti. Zato je predsednik komisije prepričan, da bo Evropska unija pred iztekom prihodnjega leta z na to pripravljenimi resnično lahko sklenila pristopna pogajanja. Ocen o tem, koliko kandidatk bo v to prvo širitveno skupino zajetih, Prodi v svojem nagovoru na evropski šoli v belgijskem Bruggeu ni podal.
Šef 20-članske bruseljske ekipe je opozoril, da EU kljub odločnosti, s katero se posveča procesu, ne sme pozabiti na nekatere strahove, ki širitev spremljajo. V prvi vrsti gre za vprašanje varnosti. S širitvijo se EU sooča s problemom nadzora na svojih zunanjih mejah. Unija nikakor ne namerava postati utrdba, je pa v okoliščinah po terorističnih napadih na ZDA učinkovit nadzor na mejah bistven za notranjo varnost in za utrjevanje zaupanja javnosti, je dejal šef komisije.
Zavzel se je za vzpostavitev skupnega evropskega sistema za nadzor zunanje meje, v svojih predlogih pa je šel še dlje in menil, da bi morala Evropa ustanoviti tudi skupne policijske enote za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glede razvoja EU, ki bo v prihodnje štela tudi do dvakrat več članic kot danes, se je Prodi zavzel za močne skupne institucije. S širitvijo bo Evropa pridobila na velikosti in na gospodarski teži, vendar pa ji ne eno ne drugo ne bo pomagalo, če ne bo pri tem okrepila skupnih politik in učinkovito reformirala institucionalnega sistema. Na nas samih je, da se odločimo: ali želimo nadaljevati po poti integracije ter tako narediti Evropo močno, da se bo lahko ubranila groženj in se bila sposobna soočiti z novimi izzivi, ali pa bomo Evropi postopoma odvzeli njeno vsebino, je bil odločen predsednik Evropske komisije.
Prodi za Die Welt
"Kdo je prvi pripravil načrt pomoči za afganistanske begunce? Komisija. Kdo je predlagal konkretne ukrepe za stabilizacijo sosednjih držav Afganistana? Komisija. Kdo je po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra pozval k minuti molka? Komisija." S temi besedami se je predsednik Evropske komisije Romano Prodi v pogovoru, ki ga je objavil nemški časnik Die Welt, odzval na kritike na račun nerodnosti in pomanjkanja smisla za politiko.
Ob tem pa je prvi mož bruseljske ekipe pribil: "Nikoli nisem trdil, da sem Superman oziroma Gospod Popolnež!" "Komisija je po 11. septembru predstavila predlog evropskega zapornega naloga, definirala je koncept terorizma, kar doslej več državam članicam Evropske unije še vedno ni uspelo," je bil oster Prodi, ki je dodal, da je EU ravno na področju sprejemanja ukrepov v boju proti terorizmu "pokazala svojo sposobnost delovanja in enotnost."
Prodi je zavrnil tudi obtožbe na račun njegovega slabega znanja tujih jezikov, gostobesednosti in dolgočasnosti in obenem opozoril, da taki očitki škodijo celotni komisiji. Prodi se je v ognju silovitih obtožb znašel po oktobrskem vrhu EU v Gentu, ker je izrazil nejevoljo spričo pomanjkanja takta s strani belgijskega premiera in predsedujočega EU Guyja Verhofstadta. Ta namreč s svojim načinom vodenja skupnih novinarskih konferenc belgijskega predsedstva in komisije Prodiju ne zagotovi dovolj časa za predstavitev njenih stališč. To je bil tudi vzrok, da se Prodi v nasprotju z običajno prakso ni udeležil sklepne tiskovne konference po vrhunskem zasedanju petnajsterice v Gentu. Sicer je tiskovni predstavnik predsednika Evropske komisije konec oktobra sporočil, da ta večino kritik, ki letijo nanj, označuje za "neumne laži".
