Konvencija s širjenjem odločanja s kvalificirano večino ni šla dovolj daleč in je ohranila možnost nacionalnega veta tudi na področjih, kjer to ni smiselno, npr. pri davkih, je svoje besede pojasnil predsednik komisije. "Krčenje možnosti veta je nujno za učinkovito odločanje, še posebej v luči bližnje širitve EU," je dejal. "V družini s 25 članicami bo odločanje s soglasjem praktično nemogoče," je tudi poudaril.
Pri prihodnjem institucionalnem ustroju pa so po njegovem nujne spremembe pri predsedniku Evropskega sveta in pri Evropski komisiji. "Pri predsedujočem Evropskemu svetu je v predlogu vrsta nejasnosti - če do njegove uvedbe že mora priti, je treba vsaj jasno poskrbeti, da ne bo prišlo do podvajanja pristojnosti," je povedal. "Nove določbe glede Evropske komisije pa zbujajo dvome o njeni učinkovitosti," je bil prepričan.
Prodi kljub pripombam optimističen glede ustave
Kljub temu pa po Prodiju ni razlogov, da se medvladna konferenca ne bi mogla končati še letos, pod predsedovanjem Italije, ki bo krmilo unije za pol leta v roke prevzela 1. julija. "Seveda bo datum moral določiti Evropski svet v Solunu, toda prepričan sem, da je medvladno konferenco moč skleniti do decembra," je menil Prodi.
Nenazadnje je predlog reforme, podan z ustavno pogodbo, na številnih področjih opravil izjemno delo, je razložil. Sledeč njemu so zelo izboljšane določbe pri pravosodju in varnosti, listina EU o temeljnih pravicah bo postala zavezujoča, uveden bo položaj zunanjega ministra, pogodbe o EU bodo poenostavljene, pristojnosti pa jasno zapisane, je dejal predsednik Evropske komisije.
Reforma sicer ne bo edina tema solunskega vrha - Prodi je v ospredje postavil še dve: boj proti nezakonitemu priseljevanju in zagotovitev novega zagona približevanja držav Zahodnega Balkana. "Združitev Evrope ne bo popolna, dokler v EU ne bodo tudi balkanske države," je še poudaril predsednik Evropske komisije na novinarski konferenci pred vrhom, s katerim se bo zaključilo grško predsedovanje EU.
