V tem kontekstu je izrazil upanje, da bodo Irci na vnovičnem referendumu pogodbo iz Nice potrdili, opozoril pa tudi na nekatere druge potencialne težave v procesu. Vnovična irska zavrnitev bi bila velik problem, je izjavil Prodi, opozoril pa tudi na možnosti dodatnih ovir v procesu. Kot je dejal, imajo svoj vpliv volitve v evropskih državah, pa tudi vlade lahko kdaj sprejemajo napačne odlo čitve.
V tem kontekstu je članice pozval, naj potekajočih pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo ne povezujejo z dogovarjanji o reformah skupnih politik. Po zadanih časovnih načrtih naj bi EU pristopna pogajanja z na to pripravljenimi kandidatkami končala ob izteku letošnjega leta, prve nove članice pa medse sprejela v 2004.
Države Beneluksa niso za ukinitev rotacijskega predsedovanja EU
Države Beneluksa so v skupnem memorandumu o reformah EU izkazale nenaklonjenost pobudam za ukinitev rotacijskega sistema predsedovanja uniji, po katerem se članice na čelu povezave menjajo vsake pol leta. V memorandumu so tri države menile, da rotacijsko predsedovanje poleg zagotavljanja enakopravnosti, poskrbi tudi za vnos svežega zagona v delo unije vsakih šest mesecev, predsedujočim državam pa daje možnost večje vidnosti. Evropa je na ta način bliže javnosti, medijem in parlamentom, predsedujoče države se iz izkušnje predsedovanja veliko naučijo, predsedovanje s strani ene članice v vseh formacijah sveta EU pa omogoča boljšo koordinacijo, še trdijo države Beneluksa.
Beneluške države so poudarile tudi slabe strani rotacijskega predsedovanja. Vsa predsedstva namreč niso najbolj uspešna pri prilagajanju lastnih programov splošni evropski agendi. Tako se zgodi, da na račun kontinuitete države preveč pozornosti posvečajo lastnim prioritetam. Slabost vidijo tudi v dejstvu, da zaradi polletnih menjav vodstva predstavljanje EU navzven ni kontinuirano.
Beneluške države so se v memorandumu izrekle tudi proti zamisli, da bi svet EU okrepili s specializiranim ministrskim svetom za evropske zadeve, ki bi bil pristojen za sprejemanje zakonodaje in pripravljanje srečanj na vrhunski ravni. Širjenje struktur sveta nikakor ne bi izboljšalo njegove učinkovitosti, Beneluks se zavzema za omejevanje števila ministrskih svetov, sklicevanje sestankov, ko je res potrebno, in pa za boljšo porazdelitev pristojnosti po področjih. Belgija, Nizozemska in Luksemburg bi bili sicer pripravljeni sprejeti alternativni sistem predsedovanja, vendar takšnega, ki bi ohranil prednosti rotacije. Glavna od teh je po njihovem prepričanju zagotavljanje enakopravnosti med državami članicami EU.
Ecevit:Turčija bo članica EU
Turški premier Bulent Ecevit pa je izjavil, da je vključitev Turčije v EU "cilj, ki bo zagotovo uresničen". "Vstop Turčije v EU niso sanje," je v pisnem odgovoru na novinarska vprašanja poudaril 77-letni Ecevit. Odgovore je Ecevit, ki ga v zadnjem obdobju pestijo večje zdravstvene težave, posredoval iz zasebne rezidence, v kateri okreva.
Ecevit je še prepričan, da je mogoče nasprotja o tem vprašanju znotraj vladne koalicije premostiti. V zvezi z vprašanjem vključitve države v unijo med koalicijskimi partnerkami ne bo problemov, je zatrdil predsednik turške vlade. Premier je tudi izrazil upanje, da se bo v petek lahko udeležil pomembnega sestanka državnega vrha, ki ga je sklical predsednik države Ahmet Necdet Sezer, in na katerem naj bi voditelji parlamentarnih strank govorili o pospešitvi reform, ki jih mora izvesti ta najstarejša kandidatka za članstvo v EU, če želi začeti pristopna pogajanja s petnajsterico. Izpeljava reform se je znašla v slepi ulici pred približno mesecem dni, saj imajo vladne stranke do približevanja Turčije EU različna stališča.
Ecevit, ki že mesec dni zaradi zdravstvenih težav ne opravlja državniških funkcij, je o svojem zdravju odgovoril, da je "na poti okrevanja" ter da naj bi se v normalni delovni ritem vrnil "v prihodnjih dneh,".