
Francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder sta namreč v torek na neformalnem srečanju v Parizu predlagala, da bi prihodnja unija dobila dvojno predsedstvo, kar bi zagotavljala predsednik Evropske komisije, ki bi ga izvolil Evropski parlament, ter predsednik Evropskega sveta, ki naj bi ga izvolili voditelji držav članic povezave.
Prodi je do francosko-nemškega predloga skeptičen. "Vprašanje je, ali bo načrtovana reforma poenostavila ali pa zapletla prenovo evropske 'arhitekture'," je dejal Prodi, ki je poudaril, da evropski državljani pričakujejo poenostavitev ustanov. Predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker pa je dejal, da položaj predsednika EU ne bo ravno močan, če bo ob sebi imel še vplivnega predsednika, ki naj bi ga izvolil evropski svet. "To bi neizogibno vodilo v konkurenčnost obeh funkcij," je dejal Juncker.
Osnutek skrbi privržence močne EU

Osnutek prihodnje ustave naj bi med drugim EU onemogočal harmonizacijo nacionalnih zakonodaj članic povezave na področjih, kot so denimo izobraževanje, kultura, industrija, zaposlovanje, raziskave in razvoj. Vendar pa utegne ta najnovejši osnutek ustave po pisanju londonskega Financial Timesa naleteti na nič kaj zadovoljen odziv številnih članov konvencije, v kateri sedi 105 predstavnikov iz nacionalnih parlamentov ter vlad sedanjih in prihodnjih članic unije, Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Člani konvencije so sicer že lani zavrnili več daljnosežnih zamisli o omejevanju pristojnosti EU, predvsem zaradi bojazni pred prevelikim vplivom večjih članic unije. Omenjeni predlogi predsednika konvencije pa skrbijo tudi Evropsko komisijo.
Pristojnosti še niso jasno razmejene
"Ali zaupamo EU ali pa ne," meni član konvencije Andrew Duff. "Iz lastnih izkušenj vem, da, če govoriš predstavnikom industrije, univerz ali brezposelnim, je pri njih slišati več podpore za večjo vlogo EU in ne manjšo," še dodaja Duff. Se pa člani konvencije strinjajo, da bi morala prihodnja ustava bolj jasno določiti, kje so meje pristojnosti evropskih institucij.
"EU ni država. Države lahko na področjih, ki so v njihovi pristojnosti, počno kar želijo, vendar pa bi bilo potrebno EU omogočiti, da bi ukrepala tam, kjer ji bo pristojnosti podeljevala ustava," opozarja eden izmed članov predsedstva konvencije Inigo Mendez de Vigo.