Proizvodnja čiste energije pod vprašaj postavlja oskrbo z vodo

Ob pospešenem prehajanju s fosilnih goriv na čistejše vire energije zadnja raziskava avstrijskega inštituta opozarja na morebitne težave, ki bi lahko nastale pri energetskem prehodu.  Avtorji navajajo, da bi se s krepitvijo pridobivanja elektrike iz nekaterih čistejših virov lahko povečal pritisk na vodne vire.

Raziskava Mednarodnega inštituta za aplikativne analize sistemov (IIASA), ki jo je povzel nemški Deutsche Welle, izpostavlja nujnost previdnega upravljanja z vodnimi viri, s čimer bi se izognili morebitnim sporom med porabniki vode.

Omenjena študija se je zato še posebej osredotočila na posledice, ki jih bo pridobivanje elektrike iz čistejših virov imelo na vodne vire. Ugotovila je, da bi se ob povečanem obsegu proizvodnje elektrike iz ogljično nevtralnih virov energije lahko dejansko kot posledica povečal pritisk na vodne vire.

Voda za hlajenje elektrarn

Keywan Riahi, direktor sektorja za energijo pri IIASI, je ob tem izpostavil hlajenje elektrarn, ki se trenutno še opravlja z vodo, kar pa pomeni, da odvečna toplota iz elektrarn prehaja v okoliške vodotoke, in to lahko povzroči okoljsko škodo.

Riahi pri tem s prstom kaže na jedrske elektrarne in obrate na biomaso, ki potrebujejo vodno hlajenje, nemalokrat pa porabijo celo več vode kot obrati na fosilna goriva.

Jedrske elektrarne, ki so dolgo veljale za ogljično nevtralne, bodo ob prehodu na proizvodnjo, ki ne izpušča ogljikovega dioksida, lahko doživele pravi razcvet, pišejo v IIASI. Vendar jih bo večina ob rekah, jezerih, morjih in drugih virih hladne vode, ki jo za pravilno delovanje nujno potrebujejo.

Kot primer avtorji študije navajajo jedrsko elektrarno Paks na Madžarskem, ki proizvede približno 40 odstotkov energije v tej srednjeevropski državi. Zgrajena je na bregovih reke Donave, kamor spušča odvečno toploto, ki nato potuje naprej po njej.

Zaradi suš manjša moč hidroelektrarn

Čisto posebno poglavje so po navedbah avtorjev hidroelektrarne. Podnebne spremembe bodo že same po sebi pomenile manjšo proizvodno moč tovrstnih elektrarn. V najslabšem možnem primeru, tako kažejo izsledki raziskave, to pomeni, da bi zaradi podnebnih sprememb zmanjšanje moči lahko prizadelo dve tretjini elektrarn po svetu, kar bo pomenilo za 30 odstotkov manjšo moč.

Vodja skupine znanstvenikov, ki so opravili študijo, Oliver Fricko, je opozoril, da so to visoke vrednosti. Proizvodnji elektrike iz vodnih virov tako grozi scenarij, po katerem bo zaradi hudih suš vse manj vode, medtem ko hidroelektrarne za svoje optimalno delovanje potrebujejo določeno raven vodnatosti rek.

Vse to bi tako lahko vodilo v spore okoli vode med porabniki v kmetijstvu, običajnimi gospodinjstvi in samim energetskim sektorjem. Te težave pa ne bi bile omejene samo na države v razvoju, ampak tudi na razviti svet.

Problematične tudi sončne elektrarne

Po Frickovem mnenju sta glede na posledice za oskrbo z vodo najbolj ustrezna neogljična vira vetrna in sončna energija, a tudi to ne v vseh primerih. Kot poseben primer tako avtorji navajajo elektrarne na koncentrirano sončno energijo, ki so vodno precej potratne in je tako njihov nadaljnji razvoj pod vprašajem.