Proračun pred poslanci

Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu pozdravil končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013, ki so ga pozno ponoči dosegle tri osrednje institucije povezave. Čeprav z njim "ni bila zadovoljna" nobena politična skupina, pa so vse glavne izpostavile pomen poenotenja ter se strinjale s poročevalcem za perspektivo, nemškim konservativnim poslancem Reimerjem Boegejem, da "boljšega dogovora ni bilo moč najti".

Da je dogovor dosežen, je poslance obvestil predsednik parlamenta Josep Borrell ter poudaril, da so si izborili dodatne štiri milijarde sredstev na 862,36 milijarde evrov težko večletno blagajno, ki so jo decembra lani dorekli voditelji EU na vrhu v Bruslju. Od tega sta dve milijardi evrov zunaj proračuna, namenjeni za izredno rezervo, dve pa vanj vključeni kot dodaten denar. Parlament si je tudi zagotovil, da bo "vpet" v pogajanja o prihodnji reformi perspektive v obdobju 2008/2009, ter dosegel povečanje preglednosti porabe.

Za dve milijardi težji proračun

Po sedmih urah pogajanj so predstavniki treh osrednjih institucij Evropske unije, to je Sveta EU oziroma držav članic, Evropskega parlamenta in komisije, včeraj pozno zvečer v Strasbourgu dosegli končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013.

Kot je pojasnil Karl-Heinz Grasser, finančni minister EU predsedujoče Avstrije, bo po novem večletna blagajna težka 864,4 milijarde evrov, kar je dve milijardi več, kot je sklenil vrh povezave decembra lani.

Pogajalske strani so se v okviru t. i. trialoga tudi dogovorile, da bosta zunaj proračunskih okvirjev dodatno na voljo še dve milijardi evrov - skupaj gre torej za štiri dodatne milijarde evrov sredstev. Od teh dveh zunajproračunskih milijard evrov bo 1,5 milijarde namenjenih za rezervo za nujne primere oziroma solidarnostni sklad, 500 milijonov pa naj bi šlo za administrativne zadeve, kokretneje pokojnine uradnikov.

Dodatni dve proračunski milijardi pa bosta namenjeni za področja, usmerjena v spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti: to so izobraževanje, raziskave, promet. 800 milijonov evrov naj bi šlo za vseživljenjsko izobraževanje, pol milijarde za čezevropsko prometno omrežje (TEN) in 300 milijonov za raziskave in razvoj. S pomočjo dodatnih sredstev in prerazporeditve naj bi bilo dodatnih 800 milijonov zagotovljenih še za zunanjepolitične aktivnosti.

Grasser je sicer v tej točki dogovor označil še kot "začasen", saj ga morata formalno potrditi tako Svet EU kot parlament na plenarnem zasedanju. "Tako v Svetu EU kot v parlamentu še pričakujem probleme," je priznal minister. Parlament je namreč v pogajanjih, ki so se začela januarja, terjal dodatnih 12 milijard evrov, medtem kot članice niso pokazale pripravljenosti na popuščanje, saj so že decembra dogovor s težavo dosegle.