Skupni izdatki proračunskega predloga znašajo 2230 milijard dolarjev. Za letošnje leto se obeta rekorden primanjkljaj v višini 304 milijarde dolarjev, za leto 2004 pa naj bi primanjkljaj znašal 307 milijard dolarjev.
V pisni obrazložitvi, ki je spremljala pet 13 centimetrov debelih knjig težkih šest kilogramov, je Bush kongresu razložil, da ima proračun tri prioritete. To so zmaga v vojni proti terorizmu, domovinska varnost in dolgoročna gospodarska rast. Bush je prav tako razložil, da zaradi primanjkljaja ne sme priti do povečevanja proračunske porabe z izjemo sredstev za nacionalno varnost.
Olajšave le za bogate
Republikanci z Bushem na čelu trdijo, da je za proračunski primanjkljaj na prvem mestu kriva recesija, na drugem pa povečani stroški nacionalne varnosti zaradi vojne proti terorizmu. Demokrati odgovarjajo, da so za primanjkljaj krive Busheve davčne olajšave bogatim. Bush je že leta 2001 uspel poriniti skozi kongres program davčnih olajšav, ki bi proračun do leta 2011 stal skupno 1350 milijard dolarjev. Po Bushevih besedah je to edina pot za gospodarsko oživitev, saj bo vrnjen denar davkoplačevalcem vložen v gospodarstvo z investicijami, čeprav morda, kot kaže, šele v daljnji prihodnosti. Potem ko gospodarstvo še naprej životari zaradi pričakovanja vojne z Irakom, si je Bush pred tedni domislil dodatne davčne olajšave.
Za nove davčne olajšave, predvsem odpravo davka na dividende, Bush predlaga 695 milijard dolarjev v desetih letih. To je za 25 milijard dolarjev več, kot je sprva predlagal, ker očitno računa na to, da kongres ne bo sprejel vsega. Bush je prepričan, da je davek na dividende nepravičen, ker gre v bistvu za dvojno obdavčevanje, saj ga plačujejo tako podjetja v obliki davka na dobiček kot tudi vlagatelji. Podjetja bodo davke še naprej plačevala, delničarji pa ne. Odprava davka na dividende bo ameriški proračun v naslednjih desetih letih stala 364 milijard dolarjev, vendar naj bi se obrestovala, ker bi pognala navzgor vrednosti delnic. Bush sedaj predlaga, da bi del njegovih olajšav iz leta 2001 potrdili za stalno, kar bo v naslednjih desetih letih stalo 588 milijard dolarjev. Zaradi tega račun za Busheve davčne olajšave tudi v proračunu 2004 znaša okrog 1300 milijard dolarjev v naslednjih desetih letih, kar je treba prišteti leta 2001 sprejetim 1350 milijardam in skupna vsota za davčne olajšave tako presega 2600 milijard dolarjev.
Po trditvah demokratov je Bushev proračun vlak, ki drvi v katastrofo, saj bodo proračunski primanjkljaji prebili nebo. Demokratski kongresnik iz New Yorka Charles Rangel, ki se je proslavil z zahtevo po ponovni uvedbi vojaškega nabora, da bi poleg revežev umirali tudi otroci bogatašev, je dejal, da Bush načrtuje postopno uničevanje vseh socialnih programov in izstradanje zvezne vlade, kar ga ne čudi, saj je to republikanska filozofija. Vsak naj poskrbi zase, za tiste, ki tega ne zmorejo, bodo poskrbele verske dobrodelne organizacije, država pa bo redila vojsko in varnostni aparat. Demokrati pravijo, da Bush povečuje proračunski primanjkljaj v času, ko si država tega ne more privoščiti, saj se počasi odpravlja v pokoj 76 milijonov pripadnikov tako imenovane "baby boom" generacije, ki bodo opustošili pokojninske in zdravstvene sklade.
Kdaj se bo primanjkljaj zmanjšal?
Busha kritike ne zanimajo, saj pravi, da mora voditi vojno, ki je ZDA niso začele, ter se boriti proti recesiji, za katero republikanci nikoli ne pozabijo povedati, da se je začela že v časih predsednika Billa Clintona. Nacionalni urad za gospodarske raziskave, ki velja za avtoriteto na tem področju, sicer v nasprotju s tiskovnim predstavnikom Bele hiše Arijem Fleischerjem pravi, da se je recesija uradno začela z Bushem marca 2001. Bush zagotavlja, da administracija verjame v potrebo po nadzorovanju deficita in zmanjševanju, vendar šele, ko se bo utrdila gospodarska rast in ko se bo izboljšal nacionalno-varnostni položaj. Demokratski ciniki pravijo, da bodo primanjkljaji potemtakem večni, saj se resno vojskovanje sploh še ni začelo.
Medtem ko je Bush še lani napovedoval, da bo proračunski primanjkljaj trajal le tri leta, pa je v pismu kongresu v ponedeljek priznal, da se ga ne bodo zlepa znebili. V fiskalnem letu 2003 bo znašal 304 milijarde dolarjev, v letu 2004 pa 307 milijard dolarjev. Šele leta 2008 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 190 milijard dolarjev. Neslavni rekord predsednika z največjim primanjkljajem se je doslej držal Bushevega očeta, ki se je moral leta 1992 soočati z 290 milijardami dolarjev primanjkljaja in posledično s teksaškim milijonarjem Rossom Perotom, ki se je prav zaradi tega odločil kandidirati za predsednika in Busha starejšega stal volitev.
Bush mlajši je še lani napovedoval, da bo v desetih letih proračun nabral skupno za 5600 milijard dolarjev presežka. Sedaj priznava, da bo v petih letih skupni primanjkljaj znašal 1080 milijard dolarjev. Vse te številke seveda ne upoštevajo stroškov vojne z Irakom, saj se predsednik menda še ni odločil, ali jo bo začel. Nekdanji glavni ekonomski svetovalec Bele hiše Lawrence Lindsey si je lani upal napovedati, da bo vojna stala okrog 200 milijard dolarjev in je kmalu nato letel iz službe.