FOTO: Ukrajina pripravlja umik vojakov s Krima

Proruski aktivisti so danes zasedli poveljstvo ukrajinske mornarice v Sevastopolu na Krimu, ki si ga je v torek priključila Rusija. Kot je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske mornarice Sergij Bogdanov, je bilo aktivistov okoli 200 in niso bili oboroženi. Dejal je še, da so se ukrajinski častniki zabarikadirali v stavbo in da vojska ni streljala na aktiviste. Po navedbah medijev s stavbe visijo ruske zastave.

Tuje agencije so pozneje poročale, da so se ukrajinski vojaki po zasedbi poveljstva umaknili iz zgradbe. Poveljstvo naj bi najprej zapustilo več deset vojakov, nato pa še poveljniki. Umik naj bi potekal mirno.

Aktivisti, ki so zasedli poveljstvo, pa so sporočili, da so po odhodu iz zgradbe zajeli poveljnika ukrajinske mornarice Sergija Gajduka. "Blokirali smo ga in ni mogel nikamor. Prisilili smo ga k odhodu in ga odpeljali," je dejal predstavnik ruskih sil Igor Jeskin. Iz urada lokalnega tožilca so sporočili, da so ga pridržali zaradi suma, da je ukrajinskim vojaškim enotam zaukazal streljanje na miroljubne civiliste. Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je zato sklical nujni varnostni sestanek in krimskim oblastem postavil rok, da naj danes do 20. ure po srednjeevropskem času izpustijo Gajduka in druge "talce"."Če poveljnik Gajduk in ostali talci, tako vojaški kot civilni, ne bodo izpuščeni, se bodo oblasti primerno odzvale," je sporočil.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Interfax, so med enotami, ki so vdrle v poveljstvo, tudi vojaki ruske mornarice, ki je zasidrana v Sevastopolu. Pogajanja o predaji je vodil Aleksander Vitko, poveljnik ruske vojaške flote v Črnem morju. Kot je dejal Viktor Melnikov, ki vodi proruske aktiviste, so bila pogajanja naporna, po pogovorih pa so se ukrajinske enote odločile, da bodo objekt mirno zapustile. Ko so mornarji zapuščali poveljstvo, so jim ljudje ploskali, je dejal Melnikov. Vse poveljnike naj bi nato odpeljali agentje ruske varnostne agencije FSB.

Proruske sile vdrle tudi v druga oporišča

Večji del objektov je sedaj pod nadzorom proruskih sil, po mnenju mnogih pa je to prvi znak, da so ruske sile začele prevzemati nadzore nad ukrajinskimi vojaškimi bazami.

Proruske sile so pozneje prevzele tudi nadzor nad ukrajinskim mornariškim oporiščem Novoozerne na zahodu Krima, ki si ga je v torek priključila Rusija. Poslopje je ob nadzoru proruskih sil zapustilo kakih 50 ukrajinskih vojakov, aktivisti pa so medtem v oporišču izobesili rusko zastavo. Ukrajinski vojaki so bili sicer oboroženi, a se po navedbah virov v oporišču niso upirali.

Po ukrajinskih navedbah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, so proruski aktivisti s traktorjem skušali zavzeti tudi ukrajinsko oporišče pri kraju Jevpatorija.

Ubita ukrajinski in proruski vojak

Kot je znano, so ruski predsednik Vladimir Putin in krimski voditelji v torek po referendumski odločitvi prebivalcev Krima v Kremlju podpisali akt o priključitvi Krima in Sevastopola Rusiji. Po tem so se razmere na Krimu še zaostrile. Ukrajinska vojska je potrdila, da je bil v Simferopolu ubit njihov vojak. Pripadniki krimskih sil, ki skupaj z rusko vojsko izvajajo nadzor na Krimskem polotoku, so prav tako sporočili, da je bil v torek ubit njihov vojak.

Ukrajinska vlada je v torek sporočila, da imajo ukrajinski vojaki dovoljenje, da lahko streljajo v samoobrambi. Premier Arsenij Jacenjuk je na izrednem sestanku vlade dejal, da je konflikt že prešel v vojaško fazo. "Ruski vojaki so začeli obstreljevati ukrajinske vojake in to je vojni zločin," je bil na sestanku oster premier. Kot poroča novinar BBC-ja, ki je na območju Simferopola, kjer se je zgodil incident, so razmere zelo napete. Prebivalce je strah, da bo prišlo do novih spopadov.

Incident, v katerem so zaenkrat še neznani moški v vrat ustrelili ukrajinskega vojaka, enega pa ranili, je sledil podpisu akta o priključitvi Krima in Sevastopola Rusiji. Russia Today poroča, da so ukrajinskega vojaka in pripadnika proruskih enot v Simferopolu ubili ostrostrelci, ki so nanju streljali z bližnje stavbe. Enega ostrostrelca naj bi že pridržali, eden pa je na begu.

Ukrajina pripravlja umik vojakov s Krima

Prvi mož ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij je danes sporočil, da Ukrajina pripravlja načrt za umik svojih vojakov s Krima. "Pripravljamo načrt, v okviru katerega s Krima ne bi umaknili le vojakov, ampak tudi člane njihovih družin," je povedal. Kot je poudaril, bi vojake umaknili "z okupiranih ozemelj" in jih namestili na kontinentalni del Ukrajine.
Ukrajinski vladi je svet za obrambo naložil tudi pripravo načrta za umik vseh Ukrajincev, ki ne bi želeli ostati na Krimu. Ukrajinske varnostne sile so medtem v polni bojni pripravljenosti.

Na drugi strani je krimski premier Sergej Aksjonov ukrajinske vojake danes pozval, naj se vzdržijo provokacij, odložijo orožje in prisežejo zvestobo krimskemu ljudstvu. S tem bi se izognili prelivanju krvi in stopnjevanju napetosti, je poudaril. Kot je dejal, bodo morali tisti vojaki, ki bi želeli ostati v ukrajinski vojski, prostovoljno predati orožje in zapustiti vojaške enote, nameščene na krimskem ozemlju. "Vam in vašim družinam bomo zagotovili pravico, da svobodno zapustite Krim," je poudaril. Vojakom, ki ne bodo izpolnili ukazov, je na drugi strani zagrozil s sodnimi postopki.

Britanski premier zagrozil Rusiji

Britanija je zagrozila Rusiji, da lahko zaradi Ukrajine ostane brez članstva v skupini osmih najmočnejših svetovnih gospodarstev G8. Britanski premier David Cameron je v britanskemu parlamentu danes dejal: "Mislim, da je čas, da začnemo razpravljati o tem, ali izključimo Rusijo za stalno iz skupine G8, če bo nadaljevala s sedanjimi potezami."

Z novimi sankcijami Rusiji so že včeraj zagrozile tudi ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na grožnje odzval in ameriškemu kolegu Johnu Kerryju po telefonu zagrozil s povračilnimi ukrepi.

Bruselj predlaga novo finančno pomoč

Evropska komisija predlaga novo finančno pomoč Ukrajini v višini do milijarde evrov v obliki srednjeročnih posojil. Dopolnila naj bi 610 milijonov evrov iz obstoječega programa, ki je na voljo od 2010. Kot je v Bruslju poudaril evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn, naj bi bile pogoj za novo pomoč reforme, ki jih bo izvedla vlada v Kijevu.

Ukrajini naj bi pomoč zagotavljala gospodarsko in finančno podporo pri premagovanju trenutnih izzivov, zlasti šibke in čedalje slabše plačilne bilance in proračunskega stanja, ki sta posledici trenutne krize. Prav tako naj bi pomoč prispevala k izboljšanju splošnega makroekonomskega upravljanja, krepitvi gospodarskega vodenja in preglednosti ter izboljšanju pogojev za trajnostno rast.

Makrofinančna pomoč je izreden instrument pomoči EU za odziv na krize v sosednjih partnerskih državah, ki se soočajo z resnimi težavami s plačilnimi bilancami. Sredstva instrumenta dopolnjujejo pomoč Mednarodnega denarnega sklada. "Ohranitev miru, politične in finančne stabilnosti je v interesu Ukrajine in EU. Ta finančna pomoč bo prispevala k umiritvi vse slabših finančnih razmer v Ukrajini in bo igrala pomembno vlogo pri reševanju krize," je poudaril komisar.

K nujnim reformam spada tudi zvišanje doslej zelo nizkih cen energije v Ukrajini. Ker bo to imelo socialne in politične posledice, komisija predlaga pomoč posebej ogroženim osebam. "Treba je upoštevati socialno pravičnost," je še dejal Rehn.