Pred pravoslavno cerkvijo na Palah se je čez dan zbralo okoli tri tisoč ljudi, ki so protestirali proti nočni akciji SFOR. Župan srbskega dela Sarajeva Milivoje Gutalj je izrazil zgroženost nad omenjeno akcijo. Na Pale so prispeli tudi srbski član predsedstva BiH Borislav Paravac, predsednik narodne skupščine Republike srbske Dragan Kalinić in notranji minister Republike srbske Zoran Đerić, ki so obiskali svojce ranjenega duhovnika in se podrobneje seznanili z dogodki prejšnje noči.
Tudi premier Republike srbske, Dragan Mekerević, je najostreje obsodil akcijo Sforja. Kot je dejal, pričakuje, da bodo tudi pristojni organi nepristransko izvedli preiskavo."S svojo brutalnostjo in posledicami, ki jih je izzvala, akcija Sforja ni le ogrozila varnosti državljanov, pač pa tudi negativno vpliva na kredibilnost mednarodnih sil v BiH." Bosanski zunanji minister Mladen Ivanić, zmerni Srb, je dejal, da je bil napad na duhovnika "absolutno nesprejemljiv". Predsednik Republike srbske Dragan Čavić pa je izjavil, da je bila sila, ki so jo mednarodne stabilizacijske sile uporabile med nočno akcijo na Palah, neprimerna in presega okvire Daytonskega mirovnega sporazuma.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je menil, da se incident na Palah ne bi zgodil, če bi oblasti izpolnile svoje obveznosti. "Škoda, ki je bila povzročena v najnovejši operaciji SFOR na Palah, je obžalovanja vredna. Vendar pa se ta incident ne bi zgodil, če bi oblasti BiH izpolnile svoje mednarodne obveznosti in popolnoma sodelovale s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije," je dejal Ashdown. Poudaril je še, da je mednarodna skupnost odločena pripeljati obtožene za vojne zločine pred sodišče.
Podrobnosti o akciji
Mednarodne stabilizacijske sile v BiH so v noči na četrtek izvedle operacijo, ki naj bi se končala z aretacijo vojnega zločinca Radovana Karadžića, vendar pa ta ni prinesla želenega rezultata. "Ni nam uspelo najti osebe, ki smo jo iskali," je sporočil tiskovni predstavnik SFOR Dave Sullivan.
V operaciji je sodelovalo okoli 40 vojakov, ki so obkolili in preiskali pravoslavno cerkev na Palah v bližini Sarajeva, pri tem pa sta bila ranjena dva civilista. Gre za pravoslavnega duhovnika Jeremijo Starovlaha in njegovega 18-letnega sina Aleksandra. Duhovnik Starovlah je pred kratkim izjavil, da je doložnost vsakega duhovnika pomagati Radovanu Karadžiću, ker je ta preprečil genocid nad srbskim prebivalstvom. Dodal je tudi, da voditelja bosanskih Srbov za časa vojne v BiH ni videl že od leta 1997.
Kot je še povedal Sullivan, je SFOR pred začetkom operacije dobil verodostojne namige, da naj bi bil Karadžić na Palah. "Vsaka operacija silam SFOR pomaga, saj dobijo nove informacije, ki bi utegnile pripeljati do aretacije najbolj iskanega bosansko-srbskega vojnega zločinca," je dejal. Sullivan operacije tudi ni želel označiti kot neuspeh.
SFOR zanika uporabo strelnega orožja
SFOR po lastnih trditvah niso uporabili ne strelnega orožja ne granat. Kot je še dejal Sullivan, ima SFOR video posnetke, ki dokazujejo, da so njegovi pripadniki v operaciji ravnali profesionalno in v skladu z mandatom. Sullivan drugih podrobnosti o tem, kako sta bila ranjena pravoslavni duhovnik in njegov sin, ni navedel. Ranjenca so vojaki SFOR prepeljali v bolnišnico v Tuzlo, kjer se zdravniki še vedno borijo za njuna življenja. Vodja službe za stike z javnostjo kliničnega centra v Tuzli Amra Odobašić je dejala, da duhovnika in njegovega sina ni ranilo strelno orožje. Pri tem ni mogla povedati, kaj je povzročilo njune poškodbe. Po njenih besedah SFOR ob prihodu v bolnišnico ni pojasnil, kako sta bila moška ranjena, temveč so dejali, da gre za "vojaško skrivnost". Po nekaterih virih naj bi pripadniki mednarodnih sil v hišo vdrli s pomočjo eksploziva, kar naj bi povzročilo poškodbe pri obeh ranjenih.
Karadžić se skriva že 8 let
Karadžić je na begu od leta 1996, potem ko je leto dni pred tem haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti njemu vložilo obtožnico, ki ga bremeni genocida, vojnih zločinov ter zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. ZDA so za prijetje Karadžića, ki je v letih 1992-1995 vodil bosanske Srbe, razpisale nagrado v višini pet milijonov dolarjev.
Enako nagrado so razpisale tudi za nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Obema med drugim očitajo odgovornost za poboje v Srebrenici, v katerih je bilo julija 1995 ubitih več kot 7000 Muslimanov. Pred haaškim sodiščem pa si Mladića očitno zelo želijo tudi Združene države, ki so Srbiji in Črni gori zaradi nesodelovanja s sodiščem v Haagu v četrtek ukinile denarno pomoč, vredno 26 milijonov ameriških dolarjev.
