Protestniki so se posedli po ulicah okrog newyorške borze, vendar je bilo veliko več policistov, ki so protestnike na silo odstranili ter poslali za zapahe. Med aretiranimi so bili tudi ljudje v invalidskih vozičkih, v zapor pa je moral tudi vnovič upokojeni episkopalni škof George Packard.
New York ima največ policistov od vseh ameriških mest, ki so danes skrbeli za nemoteno delovanje sistema, proti kateremu so se 17. septembra lani s pohodom na Wall Street uprli pripadniki gibanja, ki se je nato razširilo po ZDA in drugih državah sveta.
Finančne ustanove na jugu Manhattna so bile močno zastražene, skupaj s parkom Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra, kjer so aktivisti lani opozarjali nase s kampiranjem in prireditvami, dokler jih policija ni pregnala.
Kljub temu da je newyorška generalna skupščina gibanja aprila dejansko razpadla zaradi notranjih sporov, je bilo gibanje uspešno v tem, da je opozorilo na krivice obstoječega sistema, v katerem odstotek najbolj vplivnih in bogatih odloča o usodi 99 odstotkov ostalih.
Gibanje po vzoru arabske pomladi
Gibanje Okupiraj Wall Street ima korenine v pozivu kanadske revije Adbusters k veliki ljudski vstaji na Zahodu po vzoru arabske pomladi. 17. septembra lani je želelo okoli tisoč ljudi zavzeti območje pri Wall Streetu, kjer se nahaja velik kip bika, ki simbolizira dobre čase na borzi. Policija jih je razgnala in zatekli so se v park Zuccoti, kjer so taborili in redno organizirali večje proteste.
Gibanje se je iz parka Zuccotti razširilo po drugih mestih ZDA in sveta in je bilo uspešno pri tem, da je opozorilo javnost, da s sedanjim sistemom, kjer odstotek najbogatejših in najbolj vplivnih sprejema odločitve v škodo 99 odstotkov preostalih, nekaj ni v redu.
Vendar pa gibanju ni uspelo artikulirati enotnega sporočila. V ZDA ne podpirajo nobene od dveh glavnih političnih strank in zdi se, da gre za proteste proti vsemu.
Po mnenju analitikov je gibanje prehitro preraslo samo sebe, saj organizacija ni uspela dohajati rasti. Mestne oblasti po ZDA so se po uvodnih šokih organizirale in so parke, kjer so protestniki taborili, izpraznile. Z manj množično udeležbo na protestih pa je zamrlo tudi zanimanje medijev.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.