Proti neodvisnosti

Srbska skupščina je z večino glasov sprejela poročilo o pogajanjih beograjske in prištinske delegacije o prihodnjem statusu Kosova, ki od 20. februarja potekajo na Dunaju ob posredovanju posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija. Srbski predsednik Boris Tadić pa je tako kot premier Vojislav Koštunica na seji izpostavil, da za Beograd ni sprejemljiva neodvisnost Kosova.

Koštunica je zatrdil, da Kosovo za Srbijo nikoli ne bo neodvisno in da bo celo v primeru, če ji bo odvzeto s pravnim nasiljem, tudi v novi ustavi države opredeljeno kot njen sestavni del. Izpostavil je, da bi sleherna rešitev glede Kosova, ki bi temeljila na vsiljevanju, sili ali pravnemu nasilju pomenila zgolj "odkrit in brutalen odvzem ozemlja Srbije".

Na skupščinski seji je spregovoril tudi predsednik Tadić, ki je povedal, da beograjska pogajalska skupina na vseh diplomatskih pogovorih zastopa enotno stališče; da za Srbijo ni sprejemljiva neodvisnost Kosova, razdelitev države in kršitev mednarodnega prava.

Skupščina je pritrdila tudi predlog vladnega sklepa, da je treba čim prej končati pripravo nove ustave, v kateri mora biti Kosovo opredeljeno kot sestavni del suverene države Srbije s široko avtonomijo. Koštunica je na seji pojasnil, da bi Beograd z vključitvijo omenjenega določila v ustavo poslal svetu "nedvoumno sporočilo, da Srbijo kot državo zavezuje edinole in izključno tisto, kar piše v njenem najvišjem pravnem aktu".

Danes sprejeto poročilo o vseh devetih krogih pogovorov beograjske in prištinske delegacije na Dunaju in za zdaj edinega sestanka najvišjih predstavnikov Kosova in Srbije 24. julija junija letos sta pripravila usklajevalca srbske pogajalske skupine, Leon Kojen in Slobodan Samardžić. V poročilu je posebej izpostavljeno, da bo Srbija odločno zavrnila sleherni poskus vsiljevanja neodvisnosti Kosova s pomočjo novih pritiskov oziroma s povezovanjem tega vprašanja s pridružitvenimi pogajanji z Evropsko unijo, položajem Republike srbske, s tožbo BiH proti Srbiji zaradi agresije ali s sodelovanjem Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Poročilo navaja, da so bili dosedanji pogovori na Dunaju neuspešni in da izkušnje z njimi ne izključujejo možnosti mednarodnopravnega precedensa v primeru Kosova, ki bi ga poskušali izsiliti zelo vplivni krogi v svetu. Na to je med današnjo razpravo opozoril tudi Samardžič, ki je dal vedeti, da bi omenjeni zelo vplivni krogi v mednarodni skupnosti v ta namen lahko uporabili dodatna sredstva pritiska na Srbijo.