Veljavna skupna kmetijska politika EU - za katero EU sicer nameni skoraj polovico skupnega proračuna - ne spodbuja prevelike produkcije, ne manjša konkurenčnosti in ne škoduje okolju, prav tako ni odgovorna za pojav bolezni norih krav (BSE) in drugih kriz v zvezi z varno prehrano - prej nasprotno, v pismu, pripravljenem na pobudo Francije, trdijo ministri Španije, Portugalske, Irske, Avstrije, Luksemburga in francoskega dela Belgije - Valonije.
Ministri priznavajo, da so nekatere izboljšave še možne: produkcijo hrane je moč bolje uravnotežiti, toda obenem je treba zagotoviti, da bodo kmetje lahko preživeli tudi ob naraščajočih stroških za varovanje okolja, varno in kakovostno hrano. Smiselna je tudi ambiciozna politika razvoja podeželja, ki bo bolj učinkovita in manj birokratska, menijo. "Naša ambicija za Evropo je moderno kmetijstvo, v katerem vlogo igrajo ljudje in zemlja. Samo ob spoštovanju teh načel lahko razširjeni Evropi zagotovimo kmetijsko politiko, ki jo potrebuje," je sedmerica ministrov sklenila pismo, ki so ga objavili pred današnjim zasedanjem v Bruslju, na katerem bo govora tudi o reformi kmetijstva.
Vsebina pisma kaže, da Francija v svojih prizadevanjih ni pridobila tako široke podpore, kot je želela. Pobudo je namreč v začetku septembra, na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov v danskem Nyborgu, naslovila na skupaj deset držav, poleg teh, ki so jo podprle, še na Italijo, Grčijo, Finsko in tudi flamski del Belgije, ki pa nanjo očitno niso bile pripravljene pristati.
