Proti zlorabam kreditnih kartic

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo s 361 glasovi proti 64 potrdil predlog zakona o kreditnih karticah, ki ga je že v torek z 90 glasovi proti petim potrdil senat. Predsednik ZDA Barack Obama bo zakon podpisal v petek, veljati pa bo začel šele februarja 2010.

Predlog zakona je namenjen zaščiti potrošnikov pred zlorabami izdajateljev kreditnih kartic, ki so doslej samovoljno višali obrestne mere ali dodajali razne takse brez poprejšnjega obveščanja imetnikov. Na ta način so ustvarili začaran krog dolga. Potrošnike najprej zasipajo s ponudbami za kreditne kartice, pri čemer pogoje in pravila navedejo v izjemno drobnem tisku na dolgo in široko v zapletenem pravniškem jeziku.

Ko potrošnik ne odplača pravočasno mesečnega obroka, mu obrestno mero krepko dvignejo in ga s tem potisnejo še globlje v dolg in veliko tudi v osebni stečaj. Nov predlog zakona določa, da se lahko obrestna mera poviša le, če imetnik kartice več kot 60 dni zamuja z minimalnim plačilom dolga na mesec. Če to potem redno plačuje šest mesecev, mora iti obrestna mera nazaj dol.

Vsakršna sprememba obrestne mere mora biti potrošniku sporočena 45 dni prej, mlajši od 21 let pa bodo morali pred izdajo kreditne kartice dokazati, da lahko dolg odplačujejo, ali pa morajo dobiti jamstvo staršev.

Izdajatelji kreditnih kartic so obrestne mere od novembra lani do februarja letos povišali z 12,02 odstotka na 13,08 odstotka, ne glede na to, da so obresti na splošno rekordno nizke zaradi ukrepov ameriške centralne banke za vzpodbujanje gospodarske rasti.

Brez popuščanj ni šlo

Zakon se je pripravljal več kot leto dni na pobudo organizacij za varstvo potrošnikov in demokratov. Republikanci so se večinoma dali prepričati v zadnjem trenutku, ko so demokrati privolili v to, da poleg predloga zakona o kreditnih karticah potrdijo tudi predlog zakona, ki dovoljuje nošenje orožja v nacionalnih parkih.

Glavna sponzorka zakona o kreditnih karticah v predstavniškem domu, demokratka Carolyn Maloney iz New Yorka, je izrazila obžalovanje, da ni šlo brez popuščanja orožarskemu lobiju, vendar pa je zanjo zakon o kreditnih karticah pomembnejši.

Bančna industrija je odločno lobirala proti zakonu, vendar pa zaradi finančne krize, ki jo je sama povzročila, trenutno nima več tolikšne politične moči kot prej. Ameriško združenje bankirjev trdi, da bodo zaradi zakona kaznovane tiste stranke oziroma imetniki kartic, ki svoje dolgove pravočasno poravnajo.

Izdajatelji kreditnih kartic naj bi bili prisiljeni povišati obresti za vse, poleg tega pa uvesti letno takso na kreditno kartico kakor tudi zmanjšati razne ugodnosti, kot je nabiranje točk s porabo, ki se lahko zamenjajo za različne stvari ali letalske vozovnice.

Zagovorniki pravic potrošnikov pravijo, da je prihodnost odvisna od bank. Zakon jim onemogoča odiranje dela potrošnikov, in če se bodo odločile za odiranje vseh, se jim bo posel zmanjšal po lastni krivdi. Če bodo obresti in takse višje, potem bodo potrošniki prisiljeni spremeniti navade in več plačevati s čeki in gotovino.