Pogajanja o osnutku protikorupcijske konvencije so potekala dve leti, na njih pa so sodelovale delegacije iz 130 držav. Konvencija obsega 71 členov, ki pokrivajo področje podkupovanja, nezakonitega bogatenja, poneverb, javna naročila in posle, nenamensko porabo, pranje denarja, zaščito prič, zamrznitev sredstev in sodelovanje med državami. Države članice poziva k spremembam nacionalnih zakonodaj in k podaljšanju zastaralnih rokov za kazniva dejanja korupcije, da se nepridipravi ne bi izmuznili roki pravice. Za podpis bo odprta med 9. in 11. decembrom na posebni "podpisovalni" konferenci, ki bo potekala na visoki ravni v mehiški Meridi.
Kofi Annan je dejal, da korupcija najbolj škoduje revnim ljudem, ker jim odvzema sredstva, ki bi bila drugače porabljena za razvoj, in spodkopava sposobnost vlad, da zagotovijo delovanje temeljnih ustanov. Korupcija prav tako odganja tuje investicije in pomoč ter vzpodbuja nepravičnost. Annan upa, da bo ob doslednem spoštovanju konvencije odpravljena velika ovira razvoju. Annan je prepričan, da bo dosledno uresničevanje določil konvencije izboljšalo kakovost življenja milijonom ljudi po vsem svetu in pomagalo pri doseganju ciljev deklaracije tisočletja, med katerimi je najpomembnejša prepolovitev svetovne revščine do leta 2015.
Med izdelovanjem osnutka konvencije je umrl predsednik pripravljalnega odbora, kolumbijski veleposlanik Hector Samper, zato ga je po potrditvi konvencije zamenjal vršilec dolžnosti, jordanski veleposlanik na Dunaju Mujiedin Touk, ki je poudaril zgodovinski pomen dogodka in zatrdil, da z ratifikacijami dokumenta ne bi smelo biti težav. Izvršni direktor Urada OZN za boj proti mamilom in kriminalu Antonio Maria Costa pa je zagotovil, da konvencija nikakor ni "brezzoba".
