Prva obletnica brodoloma Coste Concordie

V nedeljo bo minilo leto dni od brodoloma italijanske potniške ladje Coste Concordie ob obali toskanskega otoka Giglio. V nesreči je izgubilo življenje 32 ljudi. Po letu dni je ladja, na kateri je bilo več kot 4200 potnikov in članov posadke, še vedno na kraju brodoloma. Dve osebi sta še vedno pogrešani.

Na otoku bosta v nedeljo v spomin na tragični dogodek in žrtve nesreče potekali spominska slovesnost in maša, ki naj bi se ju po pričakovanjih udeležilo tudi večje število sorodnikov žrtev, preživeli in reševalci.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano bo prebivalcem otoka Giglio in Monte Argentario sredi prihodnjega tedna podelil zlato medaljo za nesebično pomoč potnikom.

Osem ljudi se bo zagovarjalo na sodišču

Podobno kot prebivalci otoka še vedno čakajo na odstranitev ladje – ladja je sicer v minulem letu privabila številne radovedneže, a na drugi strani precej oklestila počitniške pakete na otoku – tudi sorodniki žrtev še vedno čakajo na obsodbo odgovornih.

Med preiskovanimi je 12 oseb, osem pa se jih bo moralo zagovarjati tudi na sodišču. Preiskavo naj bi tožilci končali v prvih mesecih tega leta, sodišče pa naj bi datum predhodne obravnave razpisalo med marcem in aprilom, poročajo italijanski mediji.

Kapitanu očitajo večkratni uboj iz malomarnosti

Glavni obtoženec je kapital ladje Francesco Schettino, ki ga tožilci bremenijo večkratnega uboja iz malomarnosti, da je še pred izkrcanjem vseh potnikov zapustil ladjo, kar je po italijanski zakonodaji kaznivo dejanje, in povzročitve okoljske škode. Grozi mu 20 let zapora.

Schettino je moral v hišni pripor že nekaj dni po tragediji, izpustili pa so ga šele v začetku julija. Mnogi potniki Coste Concordie so medtem proti družbi za križarjenja vložili odškodninske tožbe.

Obsežno poročilo o dogajanju usodnega dne, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov, v pretežni meri s pomočjo črne skrinjice z ladje, razkriva, da se je tragedija začela, ko je kapitan ladjo usmeril preblizu otoka Giglio.

Večino krivde za tragedijo strokovnjaki pripisujejo kapitanu, ki je krmarju pred trkom dajal pomanjkljive ukaze, slednji pa je ukaze izvrševal prepočasi. Ugotovili so tudi, da je kapitan ukaz za evakuacijo izdal vsaj 50 minut prepozno.

Indonezijski krmar Jacob Rusli je sicer eden od soobtožencev, Schettinovi odvetniki pa vztrajajo, da je za tragedijo kriv prav Rusli, ki da ni razumel kapitanovih ukazov.

Člani posadke niso bili ustrezno usposobljeni

Poročilo je slabo luč vrglo tudi na družbo Costa Crociere. Posadka ladje je bila po ocenah strokovnjakov pomanjkljivo izobražena, nekateri člani posadke niso razumeli delovnega jezika na ladji, torej italijanščine, za izredne razmere pa niso bili ustrezno usposobljeni.

Med soobtoženimi so tako tudi vodja Coste Crociere za krizne razmere Roberto Ferrarini in njen član Paolo Parodi ter podpredsednik družbe Manfred Ursprunger.