Prvi Danec na čelu Nata

Nato ima novega prvega moža. Po petih letih in pol mandata je nekdanjega nizozemskega zunanjega ministra Jaapa de Hoopa Schefferja na mestu generalnega sekretarja nasledil nekdanji danski premier Anders Fogh Rasmussen.

Na ta položaj so ga voditelji članic zavezništva zbrali na aprilskem vrhu Nata. Odločitev je bila težavna, saj je Turčija močno nasprotovala njegovemu imenovanju. Rasmussen je namreč kot danski premier razburil muslimane s svojimi odločitvami glede spornih karikatur preroka Mohameda v danskem tisku leta 2005. Tedaj je vztrajal pri stališču, da so karikature stvar medijske svobode in svobode govora.

56-letnega Rassmusena v njegovem mandatu čaka veliko izzivov, kar se zelo očitno zaveda tudi sam, saj je na svoji strani spletnega omrežja Facebook pred odhodom na počitnice zapisal: "Dobro se moram spočiti, kajti 3. avgusta se začenja izjemno nabit urnik." V ponedeljek bo njegov prvi delovni dan.

Od njega mnogi pričakujejo, da bo pripomogel obnoviti zamrznjene odnose med Natom in Rusijo, visoko na dnevnem redu njegovih nalog pa bo Afganistan. Že čez tri tedne bodo tam predsedniške volitve, ki bodo preizkusni kamen tudi za Nato, saj bodo razkrile, ali je bil Nato šest let po tem, ko je Nato v tej državi prevzel vodenje vojaških operacij, uspešen, da to državo približa demokraciji in zagotovi obnovo. Posvetiti se bo moral tudi Kosovu, kjer bo treba zagotoviti, da po postopnem in bistvenem zmanjšanju števila Natovih vojakov ne bo znova zapadlo v vrtinec etničnega nasilja.

Rasmussena čaka tudi izdelava novega Natovega strateškega koncepta. Tega naj bi predvidoma razkril na vrhu Nata na Portugalskem prihodnjo jesen. Desetletje staro besedilo je namreč več kot potrebno uskladiti s časom in pri tem upoštevati nekatere nove dejavnike, kot so spletni kriminal, podnebne spremembe, energetska varnost in razvoj terorizma po terorističnih napadih v ZDA 11. septembru 2001.

Strastni kolesar in Bushev veliki zaveznik

56-letni Rasmussen velja za zgovornega politika, vendar pa tega slovesa ni upravičil pred vrhom Nata. "Nisem kandidat," je več mesecev kratko odgovarjal na vprašanje, kakšne so njegove ambicije, da bi zasedel najvišji civilni položaj v zavezništvu. Istočasno se je podal na obiske številnih prestolnic. Da je kandidat za generalnega sekretarja Nata, je uradno potrdil šele na dan, ko se je v začetku aprila začel jubilejni vrh zveze Nato.

Rasmussen, ki ima tudi sloves strastnega kolesarja, je po prevzemu vlade na Danskem leta 2001 doma dolgo časa veljal za nepremagljivega. Danski volivci so vedno znova nagradili njegovo kombinacijo odločne zunanje politike in socialdemokratsko usmerjeno politiko blaginje, tako da je dobil kar troje volitve zapored. Kasneje je Rasmussenova liberalno konservativna stranka Venestre začela v javnomnenjskih raziskavah izgubljati podporo, tudi po zaslugi tega, ker je sam začel izgubljati zanimanje za domačo politiko.

Priljubljenosti doma mu prav tako ni povečal nastop njegove soproge Anne-Mette Rasmussen na televiziji v danski različici zabavne oddaje Zvezde plešejo. Njegova soproga, ki jo je moč tudi najeti kot plesalko na poslovnih zabavah, je dvignila prah v javnosti z izjavo, da ji gre "večno tarnanje ljudi zaradi finančne krize" na živce.

Na zunanjepolitičnem področju se je Rasmussen uveljavil kot neustrašen zaveznik "vojne proti terorizmu" v času prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha. Dalj časa je z njim delil tudi dvom v opozorila pred globalnim segrevanjem ozračja. Rasmussen je leta 2003, ko je imel v parlamentu le tesno večino, svojo državo povedel v vojaško operacijo pod vodstvom ZDA v Iraku. Danski vojaki tvegajo svoja življenja tudi v še posebej nemirni afganistanski provinci Helmand. "Ne moremo se vedno skrivati za drugimi," je utemeljeval dansko zunanjo politiko, ki jo je sam poimenoval "aktivistično".

Po načelu zob za zob se je odzval tudi na muslimanske proteste po vsem svetu septembra 2005, ki so izbruhnili zaradi objave preroka Mohameda v danskem tisku. Prošnjo za pogovor z veleposlaniki prizadetih držav je odrezavo zavrnil. Prav ta konflikt in sloves Danske kot ostre "protislamske trdnjave" sta zaradi turškega nasprotovanja njegovi kandidaturi za novega generalnega sekretarja na vrhu Nata zelo zamajali njegovo kandidaturo.