Znova slavile nacionalne stranke, Dodik prepričljivo do zmage za člana predsedstva

Prvi delni izidi nedeljskih splošnih volitev v Bosni in Hercegovini kažejo, da bo vzpostavitev novih oblasti negotov in mukotrpen proces, saj so volitve spremenile razmerje sil v parlamentih na vseh ravneh. Jasno pa je, da so spet slavile nacionalne stranke, ključ oblasti ostaja v rokah glavne bošnjaške SDA, hrvaške HDZ BiH in srbske SNSD.

Na območju bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH so volivci glasovali za člana predsedstva obeh konstitutivnih narodov. Podatki, ki so jih potrdili tudi danes objavljeni izidi po preštetih več kot 80 odstotkih glasov, kažejo, da je za dvakratnega bivšega člana predsedstva Željka Komšića glasovalo 51,14 odstotka volivcev, za njegovega največjega tekmeca, predsednika največje hrvaške stranke BiH in sedanjega člana predsedstva, Dragana Čovića pa 37,31 odstotka. Komšić je bil izvoljen tudi z glasovi bošnjaških volivcev v federaciji, volilo ga je približno 45.000 volivcev več kot Čovića.

Med bošnjaškimi kandidati je največ glasov prejel Šefik Džaferović iz največje bošnjaške stranke SDA, in sicer 37,30 odstotka, sledi mu Denis Bećirović iz večetnične SDP s 33,37 odstotka glasov. "Večni" bošnjaški kandidat Fahrudin Radončić, medijski tajkun in vodja Zveze za boljšo prihodnost (SBB), pa je prejel 12,89 odstotka glasov.

Kot kažejo podatki po preštetih glasovih s skoraj 77 odstotkov volišč, bo iz bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH v spodnjem domu parlamenta BiH najmočnejša največja bošnjaška stranka, Stranka demokratske akcije (SDA), ki je dobila 25,76-odstotno podporo, sledi koalicija okoli največje hrvaške stranke HDZ BiH s 16,71 odstotka glasov. Na tretjem mestu je večetnična SDP BiH, ki je dobila 14,17 odstotka glasov, Komšićeva Demokratska fronta (DF) pa je prejela okoli devet odstotkov glasov.

Zveza za boljšo prihodnost (SBB) medijskega tajkuna Radončića si je prav tako zagotovila vstop v državni parlament, a doživela občuten padec podpore in pristala na petem mestu s 6,29 odstotka glasov.

Skoraj enak izid je bil tudi pri volitvah spodnjega doma parlamenta Federacije BiH.

Dodik kar sam razglasil zmago

Med srbskimi kandidati je v srbski entiteti Republiki srbski slavil kandidat vladajoče stranke Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik, ki je prejel 54,06 odstotka glasov.

Dodik, sporen zaradi svojega nacionalizma, napovedovanja referenduma o odcepitvi srbske entitete in zavračanja osrednjih državnih oblasti v Sarajevu, je informacijo o zmagi za srbskega predstavnika predsedstva objavil že sam. Dejal je, da je prejel 56 odstotkov glasov podpore po 85 odstotkih preštetih glasov, in tako premagal zmernega zdajšnjega člana predsedstva Mladena Ivanića. Ta je medtem ocenil, da je še prezgodaj za razglasitev zmage in da bo vztrajal pri ponovnem štetju vseh glasov, saj da je veliko nelogičnosti, še posebej na območju Zvornika.

Dodik naj bi medtem po telefonu že govoril s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, s katerim se namerava sestati, še preden si bo v roke segel z drugima članoma predsedstva. Napovedal je, da bo kot član predsedstva zahteval odpravo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki nadzira izvajanje civilnega dela daytonskega sporazuma. S tem želi doseči močnejšo BiH. Za to bo skušal dobiti podporo tudi v tujini. "Vem, da Rusija to podpira, to podpira večina držav, strinjata se tudi Srbija in Hrvaška. Ostajajo še ZDA," je dejal in napovedal pismo predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

Napovedal je tudi, da bo skušal okrepiti položaj Republike srbske v BiH, kot tudi srbskega naroda v celoti. Na sejah predsedstva BiH pa bo sodeloval preko video povezave iz urada v Vzhodnem Sarajevu, ki je del Republike srbske.

Dodikova najtesnejša sodelavka, premierka entitete Željka Cvijanović bo verjetno izvoljena za predsednico Republike srbske. Po preštetih 87 odstotkih glasov vodi s 47,5 odstotka pred tekmecem Vukoto Govedarico, predsednikom opozicijske SDS, ki je dobil podporo 42,72 odstotka volivcev. Državna volilna komisija je sicer izpostavila, da je za to raven oblasti glasovalo veliko število volivcev preko pošte, zato so ti podatki začasni.

A tudi na volitvah za parlament BiH je SNSD najmočnejša s podporo 39,31 odstotka volivcev. SDS je dobil 25,12 odstotka glasov, njen koalicijski partner, Stranka demokratičnega napredka (PDP), pa 12,81 odstotka.

Dodik lahko računa tudi na okoli 15 odstotkov glasov dveh manjših strank iz Republike srbske, ki sta bili doslej v koaliciji z njegovo stranko, tako da bo v spodnjem domu parlamenta BiH na njegovi strani tudi večina poslancev iz srbske entitete. To pomeni, da bo SNSD postala tudi del oblasti na državni ravni.

V parlamentu Republike srbske je SNSD dobil podporo 32 odstotkov volivcev, SDS pa 18 odstotkov. Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP), ki sta v koaliciji s SNSD, pa sta dobili 14 oziroma osem odstotkov glasov. V parlamentu entitete bo imela poslance tudi PDP, ki je dobila deset odstotkov glasov.

Rezultati tako kažejo, da Dodik ne bi smel imeti težav pri ohranitvi dosedanje oblasti v Republiki srbski.

Opazovalci zabeležili 399 kršitev postopkov in pravil

Vsa volišča so v nedeljo zaprli do 20. ure, torej uro pozneje, kot je bilo predvideno, saj so imeli manjše težave, je v nedeljo zvečer sporočil predsednik volilne komisije Branko Petrić. Volišča so bila dlje odprta le v nekaj desetih od skupno 7800 volišč, je dodal. Zatrdil je, da so bile volitve "izjemno poštene in korektne", in zavrnil navedbe o njihovi slabi organizaciji.

Koalicija nevladnih organizacij Pod lupo, ki je imela na voliščih okoli 4000 opazovalcev in je nadzirala tudi štetje glasov, je danes potrdila, da so volitve potekale v skladu z zakoni in brez pomembnejših nepravilnosti. Zabeležili so 399 kršitev postopkov in volilnih pravil, tehničnih napak ter incidentov na voliščih. Takoj je bilo rešenih 67 odstotkov problemov, ostali pa zelo hitro, tako da volilni proces ni bil ogrožen, je povedal vodja koalicije Dario Jovanović. Potrdili so tudi, da so na volitvah za predsedstvo BiH zmagali Komšić, Džaferović in Dodik, izrazili pa zaskrbljenost zaradi velikega števila neveljavnih glasovnic na teh volitvah. Neveljavnih jih je bilo kar deset odstotkov.

Vučić čestital vsem trem, Plenković ni zadovoljen

Hrvaški premier Andrej Plenković je ocenil, da izbira Komšića ni dobra, saj so pripadniki enega konstitutivnega naroda z ozemlja Federacije BiH izbirali predstavnika drugega - hrvaškega naroda - v predsedstvu BiH. "Menim, da je cilj vseh v BiH, da bi se vsi trije konstitutivni narodi počutili dobro in da so privrženi svoji domovini Bosni in Hercegovini," je dejal v Zagrebu.

Komšić je med svojo predvolilno kampanjo pogosto kritiziral politiko Zagreba do BiH. V povolilnem pogovoru za hrvaško televizijo (HTV) je med drugim povedal, da ima BiH pravico, da toži Hrvaško na Mednarodnem sodišču za pravo morja v Hamburgu zaradi nerešenega spora o morski meji. Meni, da je Hrvaška "dvakrat prekršila mednarodno konvencijo o pravu morja z risanjem morske meje", spor pa je povezal tudi z gradnjo mostu na polotok Pelješac, je objavila na svoji spletni strani HTV, ki je napovedala, da bodo pogovor s Komšićem v celoti predvajali v večerni oddaji Dnevnika.

Plenković obžaluje, ker Čović ni dobil zadostne podpore volivcev, da bi nadaljeval svoje delo v predsedstvu. Posebej je izpostavil njegova prizadevanja za približevanje BiH Evropski uniji. Meni, da je legitimna zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH pomembna za kohezijo in kakovostno delovanje BiH.

Kljub temu je čestital vsem, ki so bili izvoljeni na različnih ravneh oblasti v BiH in izrazil željo, da bodo nadaljevali sodelovanje in gradili kakovostne odnose med državama. Poudaril je, da BiH nima večje in bolj iskrene zaveznice med članicami EU kot je Hrvaška.

Srbski predsednik Vučić je medtem čestital vsem trem novoizvoljenim članom predsedstva BiH in poudaril, da je najbolj pomembno ohraniti mir in stabilnost. "Ni ekonomskega napredka brez miru in stabilnosti." Državljanom BiH je čestital za izvedbo mirnih volitev in izrazil upanje, da bo Srbija v prihodnje še bolj sodelovala z BiH in njeno srbsko entiteto Republiko srbsko.