Največji manifestaciji ob prvem maju v Evropi sta potekali v italijanskem Milanu in španski Barceloni. Kot poudarjajo organizatorji želijo ob prvemu maju, omogočiti "vidnost drugačni Evropi, ki jo gradijo družbeni boji, na osnovi katerih so možne socialne in politične spremembe". Evropa pravic, kot poudarjajo, je Evropa svobodnega kroženja vseh ljudi, Evropa socialnih pravic in dohodka za vse ter Evropa pravic do upora.
V Moskvi ob prazniku tradicionalno
Prvomajskega shoda se je v Moskvi, v spremstvu policije in vojske, udeležilo 30 tisoč manifestantov, ki so ob taktih revolucionarnih pesmi zažigali rdeče zastave ter zavračali "privatizacijo tatov". Protestniki so nosili transparente, na katerih so kritizirali politiko ruskega premiera Vladimirja Putina. "Prodaja zemlje je izdaja domovine", "ZDA - terorist številka ena", "Putin je današnji Jelcin, genocid se nadaljuje", je pisalo na transparentih.
Manifestacije drugod po svetu
Na tisoče delavcev je preplavilo ulice večjih filipinskih mest, da bi praznovali 1. maj, praznik dela. Ob tem so zahtevali višje plače in boljše delovne pogoje. Delavci, ki so jih med shodom spremljali policisti in vojaki, so kritizirali predsednico Glorio Arroyo, ker ji ni uspelo dvigniti njihovega življenjskega standarda.
Člani organizacije za zaščito pravic delavcev s sedežem v Hongkongu pa so danes protestirali proti delavnim razmeram delavcev v kitajskem komunističnem režimu, saj ga ta obtožuje, da ne skrbi za drugo kot za dobiček. Pri tem so spomnili na petkovi nesreči v kitajskih rudnikih, ki sta zahtevali 35 življenj rudarjev, 16 pa jih pogrešajo. V tajski prestolnici Bangkok pa je 20 tisoč ljudi protestiralo proti privatizaciji državnega elektro podjetja in zahtevalo višje plače. Zaposleni v elektru podjetju se namreč bojijo, da bi zaradi privatizacije lahko ostali brez služb.
Na Japonskem o zunanji politiki
V Tokiu je ob prazniku dela več kot 50 tisoč ljudi manifestiralo na dveh različnih krajih in zahtevalo umik japonskih enot iz Iraka, kjer je nameščenih kakih 550 japonskih vojakov. Prav tako so protestirali proti načrtovani reformi pokojninskega sistema. V Seulu je kakih 20 tisoč ljudi, večinoma sindikalistov, protestiralo proti namestitvi več kot 3000 vojakov v Iraku, ki naj bi tja odšli naslednji teden. Protestniki zahtevajo tudi sojenja delodajalcem, ki kršijo pravice delavcev.
Prvi maj obeležili tudi v Bagdadu
V Bagdadu so na poziv komunistov organizirali skromen shod, ki je potekal v luči spora med zagovorniki in nasprotniki nove iraške zastave. Kurdski člani komunistične stranke so od kakih 300 udeležencev shoda v centru mesta zahtevali, naj se odrečejo stari zastavi.
Nasprotno zahtevajo predstavniki zveze brezposelnih, ki trdijo, da stara zastava ne predstavlja nekdanjega režima Sadama Huseina. Novo zastavo sicer zavrača večji del iraške družbe.
Dvojne manifestacije v Turčiji
V Carigradu se je na dveh ločenih demonstracijah zbralo na deset tisoče ljudi iz vrst sindikatov in levičarskih strank. Nosili so transparente z napisi "Carigrad zapira vrata zvezi Nato" in "Bush, ni ti treba priti", kar se je nanašalo na prihajajoči vrh Nata v Turčiji, ki naj bi se ga udeležil tudi ameriški predsednik George Bush.
Carigrajske oblasti so prepovedale shod na osrednjem trgu Taskim in aretirale več ljudi, ki niso spoštovali prepovedi. Shodi so bili organizirani tudi v drugih turških mestih, vključno z Ankaro, kjer so člani sindikatov protestirali proti okupaciji Iraka pod vodstvom ZDA in vzklikali gesla, kot so "Morilke ZDA! Izginite iz Bližnjega vzhoda".
