Neuradni rezultati: V predsedstvo BiH izvoljeni Izetbegović, Čović in Ivanić

Po prvih  delnih in še neuradnih rezultatih nedeljskih splošnih volitev v Bosni in Hercegovini, ki jih je objavila centralna volilna komisija, je bil Bakir Izetbegović prepričljivo izvoljen za bošnjaškega člana predsedstva. Dobil je 226.860 glasov, kar je 32,74 odstotka glasov.

Predsednik Hrvaške demokratske skupnosti BiH (HDZ BiH) Dragan Čović je dobil 88.994 glasov oz. 51,52 odstotka glasov. Svojo zmago je označil za "dominantno", ki pa pomeni tudi obveznost. Napovedal je hitre korake za oblikovanje oblasti.

Za srbskega člana predsedstva pa je bil izvoljen kandidat opozicije Mladen Ivanić, ki je prejel 279.822 glasov, kar je 48,31 odstotka, Željka Cvijanović pa je prejela 278.845 glasov oziroma 48,14 odstotka.

Po poročanju Hine je glasovanje v srbski entiteti pokazalo globoko razdeljenost volilnega telesa na podpornike SNSD in združene opozicije pod vodstvom Srbske demokratske stranke (SDS). Te rezultate je centralna volilna komisija objavila danes ob 14. uri, manjkajo pa še glasovi, ki pridejo iz tujine po pošti.

V vodstvu nacionalne stranke

Na strankarski ravni je predsednik vladne SDP BiH Zlatko Lagumdžija že priznal poraz in zmago SDA pod vodstvom Izetbegovića. Hkrati je pozval SDA, da čimprej oblikuje novo vlado, sam pa izrazil tudi pripravljenost za sodelovanje pri prenosu oblasti.

Izetbegović je že pred tem razglasil zmago in izrazil pričakovanje, da bodo končni rezultati pokazali na še večjo zmago SDA in jo utrdili na položaju najmočnejše parlamentarne stranke tako na državni ravni kot na ravni federacije.

Da bosta sodelovali v vladi, pričakujeta tudi najmlajši stranki Demokratska fronta (DF) Željka Komšića in SBB Radončića. Oba sta v volilni noči zatrdila, da sta njuni stranki prva oziroma druga najbolje uvrščena stranka v federaciji.

Tadić za malo zaostaja za Dodikom

Republika srbska je volila tudi svojega predsednika. Dosedanji predsednik Milorad Dodik je po sicer začasnih in neuradnih delnih izidih dobil 47,10 odstotka glasov, takoj za njim pa je z 45,16 odstotka glasov Ognjen Tadić. Vsi ostali kandidati so osvojili manj kot tri odstotke glasov.

Opazovalci večjih nepravilnosti niso zaznali

Mednarodni opazovalci so dejali, da so bile ključen dejavnik volitev delitve med narodi. Pomanjkanje skupne vizije glede prihodnosti države in sodelovanja med konstitutivnimi narodi še naprej ovirajo reforme, ki so nujne za zagotovitev demokratičnih volitev, vse večje nezaupanje v delovanje državnih institucij pa ogroža stabilnost in s tem prihodnost države.

Dodali so, da so sicer lahko kandidati svobodno izpeljali predvolilno kampanjo, med volitvami pa sta bili spoštovani tudi svoboda izražanja in združevanja. Predvolilne kampanje so bile večinoma negativno nastrojene, kandidati pa so drug na drugega valili krivdo za pomanjkanje napredka.

Volilna komisija je na splošno učinkovito nadzorovala potek volitev, je bilo pa zabeleženih več primerov, ko so politične stranke in posamezni kandidati trgovali s položaji v komisijah na voliščih, da so na določenih območjih zagotovili večjo reprezentativnost. To je v komisijah povzročilo politično neravnotežje in zmanjšalo zaupanje v integriteto procesa, piše v sporočilu opazovalcev Ovseja in Sveta Evrope.

Analitika rezultate pričakovala

Analitiki iz BiH menijo, da so izidi pričakovani. Srećko Latal opozarja, da morda za prihodnost države najpomembnejši izidi v Republiki srbski še niso jasni. Če bo Milorad Dodik znova izvoljen za predsednika te srbske entitete, gre pričakovati, da bo nadaljeval s svojim načrtom nadaljnjega uničevanja BiH in na poti k morebitni neodvisnosti Republike srbske, kar bi gotovo zelo resno destabiliziralo BiH, morda celo privedlo do novega nasilja.

Pomenilo bi tudi verjetno nadaljevanje zelo tesne koalicije med Dodikom in predsednikom HDZ Draganom Čovićem ter podporo oblikovanju tretje hrvaške entitete v BiH, kar je Dodik pred dnevi odprto ponudil Hrvatom. "Takšna situacija, ne glede na to, kdo bo oblikoval oblasti na ravni Federacije BiH in države, bi pomenila nadaljevanje trenda destabilizacije BiH," je dejal.

Predsednik nevladne organizacije Evropsko gibanje v BiH Predrag Praštalo pa je ocenil, da je zmaga nacionalnih strank zelo težak udarec socialdemokratski ideji v BiH. Državljani so jasno pokazali, da ne podpirajo niti državljanske niti socialdemokratske ideje, je dodal.

"Hitrost oblikovanja novih oblasti bo pokazala, v kolikšni meri so sposobni in pripravljeni novoizvoljeni voditelji pospešiti pot v EU oziroma napredek BiH," je dejal. Pričakovati gre, da bo po volitvah prišlo do interesnih koalicij in delitve želenih resorjev med glavnimi strankami konstitutivnih narodov, pravi. Vprašanje bo le, ali bo SDA skušal reševati SDP, ki je največja poraženka volitev. Poraženka je sicer pričakovano, saj je s svojo politiko izneverila tudi svoje najbolj zveste volivce, saj se je oddaljila od svoje izvorne socialdemokratske ideje in se borila za osebne strankarske interese, je še dejal Praštalo.