Vodja CUP, nekdanji kozmonavt Vladimir Solovjov, je izjavil, da niso imeli nikakršnih pripomb glede delovanja vesoljske tehnike. Gre za prvo posodobljeno različico plovila za oskrbo Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki ga strokovnjaki imenujejo ''tanker'', saj ima kar osem rezervoarjev za gorivo, v njih pa dve toni goriva ali dvakrat več kot običajno. Prva operacija, ki jo bodo izvedli po združitvi tovorne ladje z Mirom, bo dvig orbite postaje za 40 do 60 kilometrov, ki ga bodo po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass izvedli 7. februarja.
Progress M1-1 se je Miru samodejno približal na razdaljo približno 40 kilometrov, nato pa so vključili radijsko-tehnični sistem Kurs (Smer), ki ga imata obe vesoljski plovili. S pomočjo Kursa so med ploviloma vzpostavili neposredno zvezo. Vesoljski ''tovornjak'' se je nato začel povsem samostojno, brez povelj z Zemlje, približevati postaji. S pomočjo velikega in manjših motorjev se ji je približal na razdaljo nekaj sto metrov - po poročanju dopisnika Javne ruske televizije ORT iz CUP Aleksandra Onosovskega, je bil Progress M1-1 približno deset minut pred združitvijo od Mira oddaljen le še 150 metrov - in se nato z počasi, gladko in mehko dotaknil spajalnega mehanizma Mira.
Če združitev tovorne ladje s postajo ne bi uspela, bi na postajo namesto 31. marca, kot je načrtovano, že 17. februarja poletela dva kozmonavta in izvedla združitev Progressa M1-1 z Mirom ročno, z daljinskim vodenjem s postaje. Sergej Zaljotin in Aleksandr Kaleri sta bila pripravljena na takšno možnost, na t.i. reševalno odpravo.
