V številnih mestih po Rusiji se je na protestnih shodih zbralo več deset tisoč komunistov in drugih predstavnikov opozicije ter sindikatov in protestiralo proti socialni politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Naš narod izumira in vlada ne stori ničesar," je v prestolnici dejal vodja komunistov Genadij Zjuganov.
V drugem delu ruske prestolnice pa se je shoda sindikatov udeležilo 20.000 ljudi, ki so predvsem zahtevali dvig minimalne plače. Shod komunistične stranke v Moskvi je bil usmerjeni predvsem proti novi socialni reformi, ki je začela veljati v začetku leta. V skladu z njo je ruska vlada okoli 40 milijonom ljudem ukinila nekatere socialne pravice, kar je lani sprožilo največje protivladne proteste doslej. Zaradi socialne politike je minuli mesec Putin v javnomnenjskih raziskavah prvič v svojem petletnem mandatu bistveno izgubil na priljubljenosti. Protestniki so sicer nosili plakate s podobami Lenina in Stalina, ob tem pa rdeče-bele zastave z napisi "Organi so nadomestili možgane" in "Vstani Rusija".
Na Filipinih, predvsem v prestolnici Manila, se je danes zbralo najmanj 14.000 ljudi. Ulice do predsedniške palače so bile blokirane s tovornjaki in bodočo žico, saj so se pojavile bojazni, da bi lahko opozicija na Filipinih mednarodni praznik dela izkoristila za destabilizacijo države. Varnostne razmere v državah so povečali dan potem, ko se je nekdanji obrambni minister Fortunato Abat v času administracije nekdanjega predsednika Fidela Ramosa zavzel, da naj bi civilno-vojaška hunta zamenjala predsednico Glorio Arroyo in kongres zaradi "krize v vodenju". Policija je s silo razgnala več tisoč delavcev, ki so med shodom sežgali lutko predsednice Arojo.
Na tisoče delavcev se je zgrnilo tudi na ulice mest v Indoneziji. V prestolnici se je zbralo okoli 4000 protestnikov, ki so zahtevali boljše delovne pogoje in da bi 1. maj razglasili za državni praznik.
V Nemčiji so se mirne demonstracije sprevrgle v spopad s policijo. Ranjenih je bilo najmanj deset ljudi, policija pa je 65 izgrednikov aretirala. Nemški sindikalni voditelji so od nemškega kanclerja Gerharda Schröderja zahtevali, da mora pred globalnim kapitalizmom zaščititi pravice delavcev. Na osrednji slovesnosti v Mannheimu se je zbralo okoli 7000 ljudi, po vsej državi pa okoli pol milijona.
Neonacisti v vzhodnonemškem mestu Leipzig so praznik dela izkoristili za demonstracije, ki so se sprevrgle v spopade. Nasilje je izbruhnilo potem, ko se je več kot 800 skrajnih desničarjev zbralo v bližini železniške postaje, vanje pa je približno tri tisoč levičarskih demonstrantov začelo metati različne predmete. Policija je skušala nasilneže razgnati z vodnimi topovi, več deset demonstrantov so aretirali.
Švicarska policija je v Luzernu aretirala 25 švicarskih nacionalističnih skrajnežev, ki so se ob robu praznovanj ob 1. maju udeležili nedovoljenih protestov, potem ko so oblasti prepovedale zborovanje Švicarske nacionalistične stranke (PNOS).
Na tradicionalnih pohodih pa so bili tudi francoski delavci vendar letos v bolj čemernem razpoloženju, predvsem zaradi bojazni pred morebitno izgubo dela. Po vsej državi je potekalo okoli 130 pohodov. Na Kubi pa se je prvomajskih slovesnosti udeležilo po uradnih ocenah okoli milijon ljudi.
1. maj kot spomin na žrtve demonstracij v Chicagu
Svet in tudi Slovenija praznuje praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886. Praznik dela so prvič praznovali leta 1890, po tem, ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi v Sloveniji so prva praznovanja potekala leta 1890, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in zato dela prost dan.
