Rusija je v okviru Pariškega kluba pripravljena sodelovati na pogajanjih, katerih cilj bi bil olajšanje obremenitve Iraka z zunanjim dolgom, je po pogovorih s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za iraški dolg Jamesom Bakerjem izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Iz Kremlja so sporočili, bo ruska stran v pogajanjih upoštevala gospodarske interese Rusije in ruskih podjetij v Iraku, namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov pa je že pred tem izjavil, da rusko zunanje ministrstvo opravlja pomembno delo, da bi ruskim podjetjem pomagalo sodelovati pri programih obnove v Iraku.
Moskva je sicer nedavno protestirala proti odločitvi ZDA, da pri obnovi Iraka v okviru ameriškega programa ne bo pustila sodelovati državam, ki so nasprotovale ameriškemu vojaškemu posredovanju v Iraku. Ruski predsednik je danes v televizijski oddaji vnovič kritiziral ameriško posredovanje v Iraku, rekoč, da uporaba sile brez mandata ZN ni bila ne pravična niti upravičena.
Baker pa se je že pred tem mudil v Londonu, kjer je britanski premier Tony Blair podprl ameriške načrte za odpis zunanjega dolga Iraku. "Velika Britanija se strinja, da je treba zmanjšati iraški zunanji dolg, in sicer v okviru Pariškega kluba prihodnje leto," je po pogovoru z Bakerjem povedal Blair. Tiskovni predstavnik britanskega premiera je dejal, da je sicer še prezgodaj govoriti o podrobnostih, koliko dolga je London pripravljen odpisati Bagdadu. "O številkah bomo govorili po pogovorih v okviru Pariškega kluba, strinjamo pa se, da bi to morali urediti čimprej, ko bo to mogoče, v prihodnjem letu," je povedal Blairov tiskovni predstavnik.
Ameriški odposlanec je v minulih dneh za zmanjšanje iraškega zunanjega dolga že pridobil podporo Francije in Nemčije, ki sta vojni v Iraku nasprotovali, in Italije, ki velja za eno največjih ameriških zaveznic, kar se tiče vojaškega posredovanja v Iraku. Pariz in Berlin sta pristala na zmanjšanje znatnega dela iraškega dolga, vendar konkretnih številk tako kot London nista izdala.
Iraški zunanji dolg skupno znaša kakih 120 milijard dolarjev, od tega Bagdad 40 milijard dolguje Pariškemu klubu, neformalni skupini držav upnic, ki usklajuje vračilo dolgov posameznih držav. Ta se je doslej zadovoljil z uvedbo moratorija na vračanje iraškega zunanjega dolga do konca prihodnjega leta, ob tem pa se je zavzemal za čimprejšnje restrukturiranje tega dolga. Pariški klub lahko sicer dolžnici podaljša odplačilni rok ali pa odobri nižje obresti ali ji odpiše del dolga. V zadnjem primeru pa lahko odpiše celoten dolg.
Pred Bakerjevo turnejo po Evropi je ameriški predsednik George Bush namignil, da bi se lahko odnosi Washingtona z Berlinom, Parizom in Moskvo izboljšali, če bodo nasprotnice vojne proti Iraku pomagale rešiti zapleteno vprašanje iraškega zunanjega dolga. Kot je v ponedeljek pojasnil Bush, si ZDA prizadevajo za premostitev razlik med državami.
