Kot je Putin dejal v kazahstanski prestolnici Astana, kjer se udeležuje srečanja predsednikov 12 držav članic Skupnosti neodvisnih držav, se z uporniki ne bo pogovarjal, saj verjame, da so bili odgovorni za zajetje v šoli v severnoosetijskem Beslanu, v kateri je umrlo najmanj 339 ljudi.
Grozote iz Beslana, pravi Putin, dajejo Moskvi moralno pravico za trditev, da so ljudje, ki stojijo v ozadju krize v Beslanu, del "teroristične internacionale". Ob tem je še dodal, da mu "metode teroristov ne dovoljujejo, da bi stopili z njimi v stik."
Ena izmed zahtev ugrabiteljev v Beslanu je bil tudi odhod ruskih sil iz Čečenije. Putin je možnost pogajanja s teroristi primerjal z Osamo bin Ladnom, ki je Evropi ponudil premirje v zameno za odhod njihovih sil iz Iraka, vendar pri tem ni neposredno omenil Čečenije.
OVSE kritizira Moskvo
Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je sporočil, da bo glede tragedije s talci v severnoosetijskem Beslanu oblikoval preiskovalno komisijo. Aleksander Trošin, vodja preiskovalne komisije, ki jo je glede Beslana oblikoval zgornji dom parlamenta, svet federacije, pa ni izključil možnosti, da bi komisija lahko zaslišala tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je ruske oblasti obtožila, da so novinarjem pri poročanju o drami s talci v Beslanu postavljale vrsto resnih ovir, pa je izrazila upanje, da bo preiskovalna komisija dume preiskala tudi to vprašanje.
"Zabeleženih je bilo več primerov aretacij in nadlegovanj novinarjev, vlada pa jih o poteku krize ni pravočasno obveščala z verodostojnimi informacijami," je na novinarski konferenci na Dunaju poudaril Miklos Haraszti, predstavnik OVSE za svobodo tiska.
