Putin oster do ZDA

Slovenski obrambni minister Karl Erjavec se zaradi okvare letala ne bo udeležil varnostne konference v Münchnu in je še vedno v Sevilli, kjer je sodeloval na zasedanju obrambnih ministrov NATO. Kot so povedali v ministrovi delegaciji, so davi poleteli iz Seville proti Münchnu, vendar so se morali zaradi tehničnih težav po desetih minutah vrniti na letališče. Erjavec se bo zdaj vrnil v Slovenijo, so še povedali v delegaciji.

V Münchnu se je danes začel uradni del varnostne konference, na kateri udeleženci iz več kot 40 držav razpravljajo o razvoju EU in NATO ter o razmerah na Bližnjem vzhodu in mednarodnem terorizmu. Razpravljali naj bi tudi o izraelsko-palestinskem sporu ter razmerah v Libanonu, Iraku in Afganistanu. Posvetili se bodo tudi vprašanju statusa Kosova, govora pa bo tudi o iranskem jedrskem programu.

Konference se udeležujejo visoki predstavniki iz 40 držav, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin, pa tudi novi ameriški obrambni minister Robert Gates. Na konferenco je prišel tudi glavni iranski jedrski pogajalec Ari Laridžani, ki je sprva odpovedal udeležbo zaradi bolezni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA posvaril pred novo oboroževalno tekmo. Načrtovani ameriški protiraketni obrambni sistem je povsem odveč, vzroki, ki jih za njegovo vzpostavitev navajajo v Washingtonu, pa niso sprejemljivi, je dejal Putin. Tudi problematične države, kot je Severna Koreja, v doglednem času ne morejo izdelati raket, za katere bi bil načrtovani obrambni sistem potreben, je dodal.

Putin je bil v govoru oster tudi do vloge ZDA in zveze NATO ne mednarodnem prizorišču. ZDA poskušajo svoje politične predstave uveljaviti na vseh področjih, takšen pristop v primeru mednarodnih kriz pa pogosto onemogoča njihovo reševanje, je pojasnil ruski predsednik. "Združenih narodov ne moreta nadomestiti niti zveza NATO niti EU," je dodal.

Glede prihodnjega statusa Kosova je Putin dejal, da Rusija ne bo podprla nobenega mednarodnega načrta, ki ga ne bosta sprejeli obe strani - Srbi in kosovski Albanci. "Tu ne smemo ničesar vsiljevati, sicer bomo problem potisnili v slepo ulico," je dejal Putin in se zavzel, da naj se Srbi in kosovski Albanci o rešitvi sporazumejo brez pritiskov tretje strani.

V odzivu na nedavni kitajski preizkus orožja za sestrelitev satelita v vesolju pa je Putin napovedal predložitev pogodbe o vesolju brez orožja. "Militarizacija vesolja bo imela nepredvidljive posledice za človeštvo," je opozoril ruski predsednik in dodal, da izhaja iz vesoljskega orožja enaka nevarnost kot iz atomskega. Rusija naj bi po njegovih besedah osnutek tovrstne pogodbe predložila kmalu.

Putin je zahodne države opozoril pred vmešavanjem v notranje zadeve Rusije in zavrnil vsakršen njihov "poduk o demokraciji". Ob tem je stopil v bran strogim pogojem, ki veljajo v Rusiji za nevladne organizacije, in poudaril, da se slednje pogosto financirajo s pomočjo tujih vlad, ki tako poskušajo okrepiti vpliv na Moskvo.

Odzval se je tudi na očitke glede umorov novinarjev v Rusiji. Priznal je, da gre za resen problem, ki pa ne zadeva samo Rusije. "Gre za velik problem, novinarji so žrtve umorov v Rusiji in v drugih državah, a Irak je država, kjer je umorjenih največ novinarjev," je dejal Putin.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila odločenost mednarodne skupnosti, da Iranu prepreči razvijanje jedrskega programa v vojaške namene. Teheran mora resolucije Varnostnega sveta ZN izpolnjevati "brezpogojno in brez trikov", saj mu sicer grozi nadaljnja mednarodna izolacija, je dejala Merklova. Kanclerka je nekaj opozoril naslovila tudi na Sirijo. Damask naj ne dvomi v podporo mednarodne skupnosti Izraelu in Libanonu, je dejala.

Glede navzočnosti zveze NATO v Afganistanu je kanclerka ocenila, da je zavezništvo tam na posebni preizkušnji, pri tem pa je poseben poudarek dala njegovemu civilnemu delovanju na območju. Izrazila je še globoko prepričanje, da je vojaška zveza sestavni del prepletene varnosti z zelo močno civilno komponento.

Rusijo je Merklova v govoru označila za zanesljivega energetskega dobavitelja Evrope in pozvala k tesnejšim odnosom med Evropsko unijo in Moskvo. "Razvoj odnosov med EU in Rusijo bo imel vpliv na razvoj varnosti v regiji," je dejala in dodala, da "se ne moremo več pretvarjati, da nismo močno odvisni drug od drugega".

Nemška kanclerka se je v govoru dotaknila tudi globalnih podnebnih sprememb. Te je označila za eno največjih groženj svetu. "Grožnja je globalna, preti vsakomur, nihče ji ne bo ubežal," je dejal Merklova. Pozvala je k okrepitvi skupnih prizadevanj mednarodne skupnosti za znižanje izpustov toplogrednih plinov. "Gre za grožnjo, ki se ji lahko postavimo po robu le s skupnimi močmi," je dejala Merklova.