Asad ostro na dogovare sirske opoziije: Ne bom se pogajal s teroristi

Potem ko so Glavne opozicijske skupine v Siriji včeraj na pogovorih v Rijadu dosegle dogovor, da so se pripravljene pogovarjati z Asadovim režimom, a obenem vztrajale, da mora 50-letni sirski predsednik ob začetku politične tranzicije odstopiti, se je danes odzval tudi sirski predsednik Bašar al Asad. 

Na vse glasnejšo težnjo k pogovorom z združeno sirsko opozicijo se je odzval zelo ostro. "Nikdar nisem niti pomislil, da bi kadarkoli zapustil Sirijo," je dejal in nadaljeval, da želita Savdska Arabija in ZDA v mirovne pogovore vključiti tudi "teroristične skupine". Na pogovore ne bo pristal, če bodo vanje vključene te skupine.

Asad je v pogovoru, ki ga danes objavlja Efe, poudaril, da je glavna prioriteta boj proti teroristom. Po kapitulaciji oboroženih uporniških skupin pa je pripravljen začeti pogovore z nasprotniki, to je "z resnično, nacionalno in domoljubno opozicijo, ki ima korenine v Siriji in odnose s Sirci, ne pa s kako tujo državo ali režimom na svetu".

ZDA poudarja, da je dogovor opozicije še nekoliko problematičen

Ameriški državni sekretar John Kerry je sicer danes dejal, da se bo pogovoril s savdskim kolegom, kako rešiti obstoječe probleme dogovora, ki ga je v četrtek v Rijadu dosegla sirska opozicija. "Obstajajo nekatera vprašanja in po naši oceni nekaj zank, ki jih je treba razvozlali. Prepričan sem, da jih bo mogoče rešiti," je povedal Kerry. Kerry ni razkril, kaj točno naj bi bilo z dogovorom narobe. Za Washington je sicer ključno, da je z dogovorom zadovoljna Moskva

Rusija je sicer sporočila, da bo potrdila, če bo po pogovorih sirske opozicije v Rijadu lahko prišlo do mednarodnega srečanja v New Yorku.

Kerry bo sicer v torek odpotoval v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o sirski krizi in boju proti skrajni Islamski državi, so danes sporočili iz Washingtona.

Džihadisti v Siriji predstavljajo neposredno nevarnost za Rusijo, je danes na sestanku obrambnega ministrstva povedal ruski predsednik Vladimir Putin.

Vojski je ukazal, naj odločno ukrepa proti vsem grožnjam v Siriji in naj uničijo vse, kar bi jo lahko ogrožalo, poročajo tuje tiskovne agencije. "Ukazujem vam, da ravnate odločno, koliko je mogoče. Katerakoli tarča, ki bo ogrožala rusko skupino ali našo infrastrukturo na kopnem, mora biti nemudoma uničena," je dejal Putin.

Putin je tudi pohvalil akcije ruskih oboroženih sil v Siriji in dejal, da so teroristom zadale znatno škodo. Vojakom se je zahvalil za hrabrost in profesionalnost.

Putin: rusija v skupnih operacijah podpira tudi Svobodno sirsko vojsko (FSA)

Ruski predsednik je tudi potrdil, da Rusija v skupnih operacijah z režimskimi silami v Sirija z orožjem podpira Svobodno sirsko vojsko (FSA). "Prav zdaj nekaj njenih enot, ki štejejo več kot 5000 ljudi, in redne enote nadaljujejo z ofenzivo proti teroristom v provincah Homs, Hama, Alep in Raka," je dejal Putin.

Dodal je, da Rusija podpira FSA in sirsko vojsko iz zraka. Prav tako jim pomaga z orožjem, strelivom in materialom.

Po poročanju britanske medijske mreže BBC je še dejal, da je pomembno razviti sodelovanje "z vsemi državami, ki imajo dejanski interes za uničenje teroristov".

Na omenjenem sestanku je minister za obrambo Sergej Šojgu dejal, da je vpliv Islamske države v Siriji vse večji in da ta skrajna skupina nadzoruje 70 odstotkov države. Ob tem je dodal, da so ruska letala v Siriji uničila več kot 8000 vojaških tarč IS.

Šojgu je še dejal, da je v Siriji 60.000 teroristov in opozoril na nevarnost, da se IS razširi v osrednjo Azijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je povedal, da Rusija Irak vidi kot izjemno pomembnega zaveznika v boju proti terorizmu. Dodal je, da tudi koalicijo zaveznikov pod vodstvom ZDA vidijo kot potencialno učinkovitega zaveznika v Siriji.

Ruski predsednik Putin je sicer danes ukazal tudi posodobitev ruskega jedrskega arzenala, ki da je še vedno prioriteta za rusko orožarsko industrijo. Po besedah Šojguja, je sicer 95 odstotkov ruskega strateškega jedrskega orožja v stalni pripravljenosti.

Letos je ruska vojska po njegovih navedbah prejela 35 novih balističnih raket, 1172 sodobnih tankov ter rakete kratkega dosega vrste iskander. Prav tako so deset strateških bombnikov tupoljev opremili z medcelinskimi raketami. To velja tudi za tu-160, ki velja za največje vojaško letalo na svetu. Prav tako naj bi bili v pripravljenosti tudi jedrski podmornici Aleksander Nevski in Vladimir Monomah.