Ruski predsednik Vladimir Putin z obiskom v Izraelu nadaljuje z bližnjevzhodno turnejo. Ob srečanju z izraelskim predsednikom Mošejem Kacavom se je zavzel za tesnejše sodelovanje med Rusijo in Izraelom na področju boja proti terorizmu.
To je že Putinov tretji obisk v tej državi, vendar prvi, odkar je postal ruski predsednik. Tudi izraelski predsednik Moše Kacav je opozoril na pomembnost skupnih interesov obeh držav in pozval k še tesnejšemu sodelovanju.
Putin je po srečanju s Kacavom povedal, da je mir možno doseči na temelju časovnega načrta in v okviru t.i. kvarteta posrednikov, med katerimi je poleg ZDA, EU in ZN tudi Rusija.
Putin za prodajo orožja na Bližnji vzhod
Hkrati je Putin zavrnil pozive Izraela, naj preneha s prodajo orožja Siriji, češ da so ruske protiletalske rakete, ki so jih prodali, prekratkega dometa, da bi Izrael sploh lahko dosegle, zavrgel pa je tudi možnost, da bi orožje pristalo v rokah teroristov. Hkrati je zagotovil, da je dal veto na prodajo orožja dolgega dometa Damasku.
Ruska vojska je namreč nameravala državam na Bližnjem vzhodu, vključno s Sirijo, prodajati težje orožje oz. raketni sistem Iskander, kar pa je Putin preprečil. "Ne nameravamo storiti ničesar, kar bi porušilo ravnovesje v regiji. Pri prodaji orožja se Rusija obnaša odgovorno, saj Rusija na območje Bližnjega vzhoda dobavlja orožje v vrednosti manj kot 500 milijonov dolarjev," je dejal in dodal, da države z vsega sveta na Bližnji vzhod prodajo za devet milijard ameriških dolarjev orožja. V nadaljevanju je zagovarjal tudi poslovanje Rusije z Iranom.
Ruski predsednik je izrazil tudi mnenje, da bi moral biti Iran bolj prepričljiv v zagotovilih, da ne razvija jedrske bombe. "Iran bi moral dopustiti, da bi mednarodne inšpekcije opravile pregled države in opustiti vso tehnologijo v zvezi z jedrskim programom", je povedal. Februarja sta Moskva in Teheran sicer podpisala sporazum o vračanju izrabljenega jedrskega goriva iz iranske jedrske elektrarne Bušer v Rusijo.
ZDA in Izrael proti mednarodni mirovni konferenci
Putin se je popoldan sestal tudi z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Ob koncu svojega obiska v Izraelu pa je ponovno predlagal, kar je predlagal že v sredo med obiskom v Egiptu, in sicer da bi to jesen v Moskvi priredili bližnjevzhodno mirovno konferenco. S tem naj bi Rusiji skušal ponovno zagotoviti pomemno vlogo na Bližnjem vzhodu, kakršno je imela v času hladne vojne.
ZDA in Izrael sta se na ta predlog odzvala odklonilno, z utemeljitvijo, da je za kaj takega še prezgodaj, Palestinci pa so nad predlogom izrazili navdušenje.
Izraleski premier Ariel Šaron pa je izrazil mnenje, da bo pravi trenutek za mednarodno mirovno konferenco nastopil takrat, ko bodo Palestini začeli z učinkovitim razoroževanjem skrajnežev, do takrat pa si bodo za mir na Bližnjem vzhodu še naprej prizadevale ZDA, Rusija in EU. "Ni smo še tam, prav za prav smo še zelo daleč od tega," je bil glede smiselnosti mednarodne mirovne konference pesimističen Šaron.
Solana za mednarodno mirovno konferenco
Putinova mirovna konferenca napačno razumljena
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je mnenja, da je bil Putinov predlog o mirovni konferenci zavrnjen zato, ker so ga predstavniki ZDA in Izraela napačno razumeli. Po njegovem je ruski predsednik predlagal, da bi v Rusiji letošnjo jesen organiziral srečanje strokovnjakov, ki bi se pogovarjali o razmerah na Bližnjem vzhodu.
Vladimir Putin bo v petek obiskal Ramalo na Zahodnem breg, kjer se bo srečal s palestinskim predsednikom Mahmutom Abasom. Pogovarjala naj bi se o tem, kako lahko Rusija pomaga Palestincem pri krepitvi njihovih varnostnih sil. Moskva naj bi za palestinske varnostne sile prispevala dva transportna helikopterja in 50 oboroženih vozil.
Abas za miren umik iz Izraela
Palestinski predsednik Mahmud Abas je obljubil, da bo 'na vse možne načine' olajšal izraelski umik iz Gaze in da bo stopil na prste militantnežem, ki kršijo premirje.
"Izraelci bodo odšli in zaradi tega ne bomo žalostni. Pred 38-imi leti so nas okupirali, sedaj pa želijo oditi. Na vsak način jim bomo pri tem pomagali," je dejal Abas ob obisku glavnega policijskega poveljstva v Gazi.
Poudaril je, da je Izraelu treba omogočiti, da odide v miru in zaščititi dobrine, ki bodo ostale po njihovem odhodu. "Na terenu mora biti mirno. Preprečili bomo, tudi s silo, če bo potrebno, vsako motenje izraelskega umika," je bil odločen Abas.
Umik izraelske vojske in evakuacija okoli 8.000 judovskih naseljencev naj bi se začel poleti.
