Če je verjeti časniku, ki je blizu ameriškim konservativnim krogom, je Vladimir Putin v svoji doktroski disertaciji o načrtovanju naravnih virov uporabljal skoraj dobesedne prevode dela dveh ameriških prosfesorjev z univerze v Pittsburgu, objavljenjega leta 1978.

Poleg besedila naj bi Putin 'prekopiral' tudi risbe in tabele iz del profesorjev Williama Kinga in Davida Clelanda, piše Washington Times. Strokovnjak iz instituta Brookings, Clifford G. Gaddy, je za časnik potrdil, da nedvomno gre za plagiat, saj naj bi bilo v uvodu drugega dela Putinove disertacije kar 16 strani skoraj identičnih s tekstom ameriških profesorjev.

Časnik še navaja, da je Putinova disertacija iz leta 1997 samo še ena od številnih skrivnosti, ki obdajajo akademsko kariero 'enigmatičnega ruskega voditelja'. Uradna krameljska biografija trdi, da je Putin doktoriral iz ekonomije leta 1997 na Rudarskem institutu v St. Petersburgu.

V polavtobiografskih intervjujih, ki so bili objavljeni kmalu po njegovem imenovanju za ruskega predsednika leta 2000, Putin svoje doktorske teze iz St. Petersburga ni niti omenil, omenjal pa je predhodno delo v zvezi z njegovo dizertacijo iz mednarodnega prava na takratni leningrajski državni univerzi iz leta 1990, ko je bil uradno še uslužbenec ruske obveščevalne agencije KGB.

Kdaj naj bi Putin napisal sporno dizertacijo, ki nosi naslov 'Strateško načrtovanje regionalnih virov v nastajajočih tržnih odnosih', ni znano, čeprav je znano, da se je leta 1997 vrnil iz Moskve v St. Petersburg, da bi zagovarjal svoje delo.

Zahodni raziskovalci so pogosto poročali o težavah, ki so jih imeli pri iskanju kopij Putinove disertacije, odkar je prišel na oblast. Nazadnje se je izkazalo, da obstaja le ena kopija v Moskovski tehniški knjižnici, ki je bila na voljo le v elektronski obliki.

Medtem nekateri zahodni strokovnjaki opozarjajo, na dvomljivo pridobivanje Putinovega doktorata. Delo ameriških profesorjev je namreč kmalu po izidu na zahodu, prevedel tudi KGB. E. Wayne Merry iz Ameriškega sveta za zunanjo politiko pravi, da je bilo dvomljivo pridobivanje akademskih naslovov v Vzhodni Evropi pogosto. "Za aparatčika v vzponu je bilo povsem običajno, da je uporabil neko neznano delo, da bi si pridobil akademski naslov," pravi Merry. "Tako obstaja odprto vprašanje ali je Putin sploh prebral svojo dizertacijo, preden jo je zagovarjal," še dodaja.

Klub temu pa zahodni strokovnjaki menijo, da se je Putinu študij omenjene literature splačal, ne glede na to, da so bile njegove ključne ideje šibke oziroma izposojene. Že omenjeni Clfford G. Gaddy opozarja, da je osrednja tema njegove teže – kako naj država najbolje upravlja z naravnimi viri – prednostna naloga Vladimirja Putina, ki je na čelu ene svetovnih energetskih supersil.

Ob tem ni nezanemarljivo tudi dejstvo, da je Vladimir Litvinenko, rektor sanktpetersburškega inštituta za rudarstvo, kjer je Putin dosegel doktorat, obdržal tesne vezi s ruskim predsednikom, saj je ključni Putinov svetovalec za vprašanje energetske politike in ga omenjajo kot možnega predsednika uprave ruskega energetskega giganta Gazproma, še piše Washington Times.