V Moskvi priprli več kot 300 protestnikov proti Putinu

Enotna Rusija premierja Vladimirja Putina je na nedeljskih parlamentarnih volitvah po preštetju 96 odstotkov glasov dobila 50 odstotkov glasov podpore ali 238 od 450 poslanskih mandatov. To pomeni, da ima stranka večino v ruskem parlamentu, je sporočil vodja ruske volilne komisije Vladimir Čurov.

V primerjavi z volitvami leta 2007 je stranka sicer prejela manj glasov in je izgubila dvotretjinsko večino v parlamentu. V prejšnjem sklicu parlamenta je imela namreč 315 mandatov, sedaj pa jih bo imela 77 manj.

Kot je še dejal Čurov, je uspelo vsem štirih strankam, ki so bile doslej v parlamentu, vnovič osvojiti poslanske mandate. Komunisti so tako prejeli 19,16 odstotka glasov ali 92 mandatov, Pravična Rusija 13,22 odstotka (64 mandatov) ter skrajno nacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega 11,66 odstotka (56 mandatov).

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sicer ocenil, da je zmaga Enotne Rusije odsev dejanskih političnih razmer v državi in da je "demokracija delovala". "Izidi volitev bodo omogočili stabilen razvoj Rusije," pa je poudaril premier Putin.

Opozicijski voditelj Boris Nemcov je dejal, da so volitve prinesle "konec Putinovih medenih tednov z ljudstvom" ter napovedal, da se bo njegova vladavina kmalu "sesula kot hišica iz kart". "Moral bi imeti poštene predsedniške volitve in dovoliti kandidatom opozicije, da se registrirajo za predsedniško tekmo, če noče, da ga izžvižgajo od Kamčatke do Kaliningrada," je menil Nemcov v pogovoru za radio Eho Moskve.

Preveč glasovnic in druge nepravilnosti

Med volitvami so se zgodile številne nepravilnosti, vključno s prevelikim številom glasovnic glede na število volilnih upravičencev, pa so sporočili mednarodni opazovalci volitev pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Opazovalci Ovseja in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki so bili prisotni na 115 voliščih, ocenjujejo, da je volitve zaznamovala "odsotnost enakega igrišča za vse". "Volilna tekma se je nagibala v prid vladajoči stranki, volilne oblasti niso bile dovolj neodvisne, večina medijev je bila pristranska, državne oblasti pa so se neprimerno vmešavale v volitve na različnih ravneh," poudarjajo. Kot ugotavljajo, je že zavrnitev registracije na volitvah nekaterim opozicijskim strankam "zožila politično konkurenco". Veliko zaskrbljenost nad dogajanjem na ruskih volitvah je izrazila tudi Bela hiša.

Ruska opozicija je sicer že v nedeljo opozarjala na številne kršitve. Komunisti, ki so v tekmi za sedeže v 450-članski dumi osvojili drugo mesto, so kmalu po zaprtju volišč sporočili, da so iz regionalnih uradov prejeli na tisoče klicev o množičnih in sistematičnih nepravilnostih. Stranka je zato že napovedala tožbe.

Spletne strani, ki so objavljale podatke o kršitvah, so sicer v nedeljo napadli hekerji, tako da je bila javnost o njih obveščena le preko socialnih spletnih omrežij. Iz Moskve in Sankt Peterburga pa so v nedeljo poročali tudi o aretacijah okoli 170 privržencev opozicije, ki so se zbrali na protestih proti volitvam. Med aretiranimi je bil tudi pisatelj Edvard Limonov.

S protesti so nadaljevali tudi danes

V središču Moskve je tudi danes med 5.000 in 10.000 ljudi protestiralo zaradi prirejenih volitev. Protestniki so vzklikali ''Revolucija!'' in zahtevali konec Putinove vladavine. Kot kaže, so današnji protesti eni največjih opozicijskih protestov v Rusiji v zadnjih letih. Protestnike je na pohodu po moskovskih ulicah nato ustavila policija, več kot 300 so jih tudi priprli.