Ivica Račan je predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju predal odgovore na vprašalnik komisije, ki bo temelj za presojo hrvaške kandidature za članstvo v Uniji.
"Smo na pol poti do cilja," je bil prepričan Račan, ki je tudi izrazil pričakovanje, da bo zadnja faza pogajanj med Hrvaško in Unijo končana v letu 2007. "Hrvaška bo svoje naloge opravila do konca leta 2006, potem pa je od EU odvisno, kdaj bo Hrvaška postala članica povezave," je še menil Račan.
Glede sodelovanja s haaškim tribunalom za zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je Račan dejal, da ima general Ante Gotovina - Velika Britanija z njegovo izročitvijo Haagu pogojuje ratifikacijo asociacijskega sporazuma med Zagrebom in Brusljem - le dve možnosti: ali se preda haaškemu sodišču, ali pa bo ujet. Račan je ob tem še dejal, da Hrvaške ne bi smeli kaznovati za nekaj, kar bi morala, vendar ni mogla storiti.
Na vprašanje, ali je bila razglasitev ekološko-ribolovne (ERC) cone v Jadranu v tem trenutku res nujna, je Račan odgovoril, da čas za to odločitev ni bil najbolj primeren, ter dodal, da je bil vladni predlog o tem vprašanju "izsiljen." Ob tem je Račan še izrazil prepričanje, da bo Hrvaški lažje živeti z odločitvijo o razglasitvi ERC, kot pa če bi se odločila za razglasitev izključnega gospodarskega pasu.
Novi list: Hrvaška preventivna vojna proti EU
Razglasitev ekološko-ribolovne cone je ena izmed najbolj destruktivnih odločitev, kar so jih lahko sprejeli poslanci hrvaškega sabora, saj bi jo lahko po njenih posledicah primerjali z razglasitvijo preventivne vojne proti Evropski uniji, je prepričan komentator Novega lista Damir Grubiša.
Odločitve sabora namreč ne gre razumeti drugače, če upoštevamo naslednja dejstva: prvič, da je Hrvaška z EU podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, v katerem izrecno piše, da se bo Hrvaška glede najbolj pomembnih političnih vprašanj posvetovala z EU. Bilo je pričakovati, da se bo Hrvaška držala sporazuma ravno zato, da bi državam članicam unije pokazala, kako važen je zanjo ta sporazum pri hrvaškem približevanju povezavi, piše Novi list.
Drugič, razglasitev ekološko-ribolovne cone ni uresničevanje nacionalnega interesa, saj je prvi in najvažnejši nacionalni interes vstop države v EU, enostranska razglasitev ERC pa škodi hrvaški prošnji za članstvo v povezavi. Hrvaški politiki se bodo morali še pošteno potruditi, da popravijo škodo, ki so jo z razglasitvijo ERC povzročili Hrvaški, zaključuje Grubiša.
