V dvorani ob glasovanju niso bili navzoči poslanci HDZ, na podlagi zahteve katerih so v saboru danes razpravljali o nezaupnici Račanu zaradi sporazuma o meji s Slovenijo. Poslanci HDZ so namreč dvorano zapustili kako uro pred glasovanjem v znak protesta, ker je hrvaška televizija HRT prenehala z neposrednim prenosom zasedanja. Kot je dejal predsednik HDZ Ivo Sanader, je ta javna televizija dolžna tako pomembno zasedanje prenašati do konca.
Za izglasovanje zaupnice je bila potrebna navadna večina poslancev - 76 od skupno 151 poslancev. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je sicer pred glasovanjem poslancem dejal, da, če bosta samo dva glasovala za nezaupnico premieru, jutri ne bodo imeli vlade. Na koncu pa je glasovala za nezaupnico le ena poslanka.
Predsednik HDZ Ivo Sanader, ki je zaradi sporazuma o meji od poslancev zahteval izglasovanje nezaupnice Račanu, je zahtevo podkrepil s trditvijo, da je Račan s sporazumom kršil ustavo, po kateri je katerikoli del ozemlja Hrvaške, vključno z morjem, neodtujljiv. Skupaj z vlado tudi ni spoštoval odločitve sabora, točneje deklaracije sabora iz marca 1999, po kateri je v pogajanjih s Slovenijo treba vztrajati pri sredinski črti v Piranskem zalivu. Po besedah Sanaderja je ta deklaracija tudi edini veljavni dokument, v skladu s katerim morata premier in vlada ravnati v pogajanjih s Slovenijo, ob tem pa ju ustava obvezuje k spoštovanju odločitev sabora.
"Nobena hrvaška vlada se nima pravice odreči niti milimetru hrvaškega ozemlja, premier Račan pa je pristal, da 80 odstotkov Piranskega zaliva pripade Sloveniji, strinjal pa se je tudi s tem, da Sloveniji pripade del hrvaškega teritorialnega morja oziroma tako imenovani koridor, preko katerega bi imela Slovenija dostop do mednarodnih voda," je dejal Sanader. Čeprav je njegova stranka v saboru v manjšini in zato nezaupnice premieru danes verjetno ne bodo izglasovali, je po besedah Sanaderja razprava o zaupnici Račanu smiselna zaradi opozorila hrvaški javnosti, da premier ne spoštuje ustave in zakonov.
Sanader je še ponovil, da HDZ podpira dobrososedske odnose s Slovenijo, za katere ni alternative, da pa se prijateljstva ne kupuje z dajanjem ozemlja. Menil je še, da je treba vsa odprta vprašanja reševati v dobrem ozračju, zato HDZ podpira skorajšen vstop Slovenije v EU in Nato. Dodal je, da morajo biti rešitve med državama pravične, tako da ne bi predstavljale problemov za prihodnje vlade.
Račan zavrača očitke
Premier Račan je v odgovoru pred poslanci dejal, da je dobro sodelovanje s Slovenijo strateški interes Hrvaške, k čemur je hotel tudi sam prispevati, saj odprta vprašanja, ki jih je nasledila sedanja hrvaška vlada, zaostrujejo sodelovanje med državama tudi na drugih področjih. Slovenija je pred Hrvaško na poti v EU in druge povezave, nereševanje odprtih vprašanj med državama pa lahko ogrozi hrvaške nacionalne interese, zato smo se lotili njihovega reševanja, je dejal Račan. Pojasnil je, da so hoteli rešiti vsa štiri glavna odprta vprašanja - meje, NEK, dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, maloobmejno sodelovanje -, kar pa se je izkazalo za nerealno. Kot je dodal, se bodo tako problemi reševali posamično. Kljub vsemu je po njegovem opaziti pozitivne premike. Med njimi je naštel maloobmejni sporazum in začasni ribolovni režim, dokler se s sporazumom ali arbitražo ne bo določila meja. V primeru arbitraže pa po njegovih besedah njen predmet ne bo samo morska meja, temveč tudi zadnjih sedem kilometrov kopenske meje.
Račan je še poudaril, da Hrvaška parafiranega sporazuma o meji ni umaknila, saj uradno tudi nikoli ni stopil v veljavo. V odgovoru na kritike HDZ je še zatrdil, da je vlada v vsakem trenutku spoštovala demokratično voljo sabora.
Podpredsednik sabora Zdravko Tomac (SDP) je dejal, da HDZ nima prav, ko trdi, da je hrvaška stran pri sporazumu o meji pristala na odstopanje hrvaškega ozemlja Sloveniji. Po njegovi oceni namreč v parafiranem sporazumu ni ničesar, kar bi to potrdilo.
Picula predvsem o Sloveniji
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je na zasedanju zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora dejal, da je sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo izredno dobro, posebej na področju kulture, znanosti in izobraževanja. Po vrsti incidentov na območju stičišča obeh teritorialnih morij je dejal, da smo prišli do točke, ko morda tvegamo dobro sodelovanje, zato je prišlo do srečanja premierov in dogovora o začasnem trimesečnem režimu na morju. Glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke je Picula menil, da pri tem niti po desetih letih ni premika, po mnenju Hrvaške pa gre za zasebnopravni odnos med banko in varčevalci, zato to ne more biti predmet nasledstva. Picula je poudaril, da je predmet dolga Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem "težko breme, ki ovira še boljše gospodarsko sodelovanje med državama".
Picula je pred člani zunanjepolitičnega odbora tudi spomnil, da sporazum o meji, ki je bil parafiran tako na slovenski kot na hrvaški strani, ni bil sprejemljiv niti za koalicijske partnerje v hrvaški vladi niti za ostale parlamentarne stranke. Zato državama preostane le še možnost, da poskušata najti rešitve na novih osnovah v obojestranskih pogovorih ali pa da zahtevata mednarodno arbitražo.
Zunanjepolitični odbor je razpravljal tudi o odnosu Hrvaške in haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ter odnosih z drugimi sosednjimi državami. Minister Picula je dejal, da je sodelovanje s haaškim sodiščem za Hrvaško vedno bilo travmatično, in dodal, da bo Hrvaška nadaljevala s prizadevanji za izčrpanje vseh pravnih možnosti, ki so ji na razpolago v sodelovanju s sodiščem. Picula je tudi povedal, da ne ve, kdaj in kako bo haaško sodišče odgovorilo na zahtevka, ki ju je Hrvaška napotila na omenjeno sodišče glede obtožnice proti upokojenemu hrvaškemu generalu Janku Bobetku.
