Mesić je odločitev prek televizije sporočil državljanom in poudaril, da sedaj ni čas niti za čakanje niti za preračunljivosti, še manj pa za promoviranje lastnih in strankarskih interesov.
"Hrvaška potrebuje dejanja, ki jih bo izvedla vlada, in pri katerih bodo sodelovali vsi njeni državljani," je povedal Mesić in dodal: "Upam, da bo program, ki ga bo saboru predstavil Račan, ustrezal sedanjosti, v kateri se je znašla Hrvaška, in potrebi po hitrem, dejavnem in energičnem reševanju težav, s katerimi se trenutno soočamo."
Račan bo novo vlado skušal sestaviti v čim krajšem času, v prihodnjih dneh pa se bo sestal tudi s koalicijskimi partnerji. Ob ponovnem imenovanju je dejal, da razmišlja o manjši in učinkovitejši vladi, ki bi imela izrazitejšo delitev upravnih in izvršnih oblasti, v njej pa naj bi bil prostor tudi za nestrankarske strokovnjake. V njej bodo zagotovo tisti social-liberali, ki so nasprotovali Draženu Budiši, ko so v saboru podprli sporazum o Krški nuklearki. "V vladi bodo vsi tisti, ki jo podpirajo tudi v saboru. Prostora bo torej dovolj tudi za tiste, ki so s saborom oblikovali klub neodvisnih liberalcev," je še dejal Račan. Po Račanovem predlogu naj bi se število ministrstev s sedanjih 19 zmanjšalo na 12.
Novi mandatar ima po imenovanju s strani predsednika v skladu z zakonom na voljo 30 dni za sestavo nove vlade, ki jo mora zatem potrditi še sabor. Če sabor nove vlade ne bo potrdil do 8. avgusta, ga ima predsednik Mesić v skladu z ustavo pravico razpustiti in razpisati nove parlamentarne volitve.
Prioritete nove vlade naj bi bile zmanjšanje brezposelnosti, dokončna reforma pravosodja in revizija kriminalne privatizacije.
Račana je podprla večina strank
Po dvodnevnih Mesićevih pogovorih s predstavniki parlamentarnih strank se je pokazalo, da večina strank podpira Račana za novega mandatarja. Premiera v odstopu so v pogovoru z Mesićem podprle Socialdemokratska stranka, Hrvaška kmečka stranka, Istrski demokratski zbor, Hrvaška narodna stranka, Primorsko-goranska zveza, Slavonsko-baranjska hrvaška stranka in Liberalna stranka. Proti njegovemu imenovanju za mandatarja pa so se zavzele predvsem dosedanja opozicija in pa Hrvaška socialno-liberalna stranka Dražena Budiše. Budiša je dejal, da prihodnja hrvaška vlada pod Račanovim vodstvom ne bo legitimna in predlagal vzpostavitev tehnične vlade.
