Žrtev računalniške kriminalitete - njen vzpon se je začel s pojavom osebnih računalnikov, novi razmah pa je doživela z internetom - je lahko vsakdo izmed nas, saj je njen velik del povezan s tem, da želi nekdo spreminjati ali uporabiti podatke o nas, je poudaril Rupnik. Predmet napada t.i. ''cyber'' kriminalcev sta tako strojna in programska oprema, podatki, komunikacije, njihovi cilji pa so lahko tudi kombinacija omenjenih. Osrednji pojavni obliki računalniške kriminalitete sta računalniško piratstvo, ki je zelo razširjeno tudi v Sloveniji, njen ključni problem pa je izguba dobička velikih podjetij in računalniški ''hacking'', ki se je začel že z vdiranjem v telefonske sisteme sredi 1970.
Cilj heckerjev je zaobiti varnostne ovire in prodreti v nek računalniški sistem. Najpogosteje so na udaru veliki sistemi, bančni, vladni idr. Motivi so lahko le radovednost ali samodokazovanje z vdiranjem v čimveč računalniških sistemov, lahko pa izhajajo iz kriminalnih nagibov. Usluge heckerjev naj bi tako že uporabljal organizirani kriminal, pa tudi ''naročniki'' industrijskega, komercialnega in vojaškega vohunjenja; še zlasti nevaren je t.i. cyber terorizem. Da tudi Slovenija ni imuna za računalniške hackerje, kaže tudi medijsko odmevni primer vdora v Siol.
Z razmahom interneta prihaja tudi do novih oblik računalniške kriminalitete. Tako se pojavlja vse več t.i. destruktivnih programov, ki se širijo prek mreže, njihov namen pa je uničenje sistema prejemnika okuženega sporočila. Prihaja do goljufij v virtualni trgovini, zlorab kreditnih in debetnih kartic, zlasti tistih, povezanih z igrami na srečo na internetu, do otroške pornografije, nezakonitega trgovanja ipd. Z zlorabo računalniške tehnologije so povezani tudi ponarejanje denarja, kloniranje telefonov NMT, davčne goljufije, kršenje avtorskih pravic, vdori v digitalne telefonske centrale in zloraba osebnih podatkov.
Rupnik opozarja na še vedno nedodelano zakonodajo oz. ponesrečeno dikcijo nekaterih členov in obenem izraža upanje, da se bo to področje uredilo s predvidenimi spremembami zakonodaje. V boju zoper omenjeni kriminal pa je Rupnik poudaril zlasti pomen samozaščitnega ravnanja in omejitve kriminalnih dejavnikov, varnosti in zaščite podatkov, programov, programske in strojne opreme, komunikacij. Opozoril je tudi na pomanjkanje varnostnih standardov v Sloveniji na področju interneta.
