Nekdanji iraški predsednik Sadam Husein je po več kot dvotedenski gladovni stavki nastopil pred posebnim sodiščem v Bagdadu, na katerem mu skupaj s še sedmimi soobtoženimi sodijo zaradi pokola v šiitski vasi Dudžail leta 1982. Dejal je, da bi v primeru obsodbe na smrt raje videl, da ga ustrelijo, kot da bi ga obesili. Smrtno kazen v Iraku najpogosteje izvršijo z obešenjem.
"Zapomnite si, da je bil Sadam vojak in da bi ga morali v primeru obsodbe na smrt ustreliti in ne obesiti," je dejal nekdanji diktator, ki je o sebi govoril v tretji osebi. Smrtna kazen mu grozi zaradi pokola 148 šiitov, ki so jih v Dudžailu pobili leta 1982, potem ko je tam ušel atentatu.
Sadam Husein pred prevzemom predsedniškega položaja leta 1979 ni služil vojaškega roka, je pa kasneje sam sebi podelil častni čin maršala in v javnosti pogosto nosil vojaško uniformo.
Proces proti Huseinu se nadaljuje od ponedeljka, vendar je šele danes nastopil pred sodiščem, saj je bil od nedelje v bolnišnici zaradi gladovne stavke. Stavko je s še 55 zaprtimi pripadniki njegovega strmoglavljenega režima začel po nedavnem umoru enega od njegovih odvetnikov, Hamisa al Obejdija.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.