Na ulicah med hoteloma Palestina in Sheraton je bilo po eksplozijah kakih deset minut slišati tudi silovito streljanje z avtomatskim orožje. Varnostniki iz hotela Palestina so povedali, da sta dve raketi zadeli bližnji hotel Sheraton. V eksplozijah so se zlomila okenska stekla, preddverje hotela pa je napolnil dim. Po doslej znanih podatkih v notranjosti hotela ni bila povzročena škoda.
Le nekaj minut zatem je v bližini obeh hotelov odjeknila še ena eksplozija. Po poročanju iraške policije je šlo za avtomobil bomba. Policija pa je našla še eno vozilo napolnjeno z eksplozivom.
Eksplozija, ki je odjeknila na nabito polnem trgu v mestu Divanija je ubila najmanj sedem ljudi, 15 oseb je bilo ranjenih. Bomba naj bi bila uperjena proti ameriškim silam, ki pa jih je zgrešila.
V operaciji ameriških in iraških sil s ciljem izslediti upornike južno od Bagdada, je umrlo šest Iračanov. Po navedbah očividcev je kakih 1600 ameriških in iraških vojakov s tanki in s podporo zračnih sil vstopilo v mesto Hila, kjer iščejo upornike. Poleg šestih mrtvih naj bi bilo v spopadih ranjenih še 12 ljudi.
Pomočnik skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra Ali Smejsem pa je ponudil izročitev orožja in sodelovanje z iraškimi varnostnimi silami v Bagdadu, če bo vlada prenehala preganjati člane skrajne šiitske milice in izpustila večino zaprtih al Sadrovih privržencev.
Z omenjeno ponudbo predstavljeno na arabski televiziji Al Arabija, želijo uporniki končati več tednov trajajoče spopade med ameriškimi silami in al Sadrovo milico v šiitski četrti Bagdada Sadr City. Smejsem pa pri tem ni ponudil razpustitve Mahdijeve vojske, al Sadrove milice, kar je sicer glavna zahteva ameriških sil in iraške vlade.
Ameriška vojska je medtem sporočila, da je iz zaporov Abu Graib na zahodu Bagdada in Camp Bucca v Um Kasru na jugu Iraka izpustila okoli 230 zapornikov, večino iz zapora Camp Bucca. Predstavnik združenja za zaščito zapornikov je že pred tem navedel, da je ameriška vojska izpustila 74 Iračanov, ki so bili zaprti v Abu Graibu. Kot je sporočil plemenski voditelj, ki vodi združenje za zaščito zapornikov, so izpuščeni ujetniki v zaporu preživeli od leta in pol do dve leti. V Abu Graibu je sicer še vedno okoli 1.700 zapornikov.
Sadam je bil obseden z Iranom in ne z ZDA
Sadam Husein je bil obseden s svojim položajem v arabskem svetu, sanjaril je o orožju za množično uničevanje, s katerim bi si povečal ugled, največ pozornosti pa ni posvečal ZDA, temveč Iranu. Takšno podobo so si ustvarili ameriški preiskovalci, ki nekdanjega iraškega voditelja zaslišujejo od decembra lani, ko je bil ujet v Iraku.
Poročilo ameriškega inšpektorja za orožje, ki ponuja prve informacije o tem, kaj so ZDA izvedele od Sadama, namiguje, da si je strmoglavljeni voditelj v 90. letih prejšnjega stoletja prizadeval za izboljšanje odnosov z ZDA, a je vseeno užival v podobi edinega voditelja, ki se postavil po robu svetovni velesili. Poročilo tudi trdi, da je bil Sadam odločen priti do jedrskega orožja, če bo do njega prišel tudi Iran. Za Sadama pravi, da je bil vase zagledan človek, ki je poskrbel za svojo zapuščino. Po navedbah poročila se je Sadam za orožje za množično uničevanje zanimal predvsem zaradi Irana in večstoletnega rivalstva med državama, ki sta se v 80. letih prejšnjega stoletja zapletli v krvavo vojno, ki so jo iz ozadja podpihovale ZDA.
