Trump si z razglasitvijo izrednih razmer tlakuje pot do zidu na južni meji

Trenutno še ni povsem jasno, kaj natančno razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, razen tega, da bo predsednik Donald Trump skušal zaobiti ustavni proces, po katerem o proračunski porabi odloča kongres, in najti denar za zid na meji iz neke druge proračunske porabe, ki je bila že potrjena. Najverjetneje namerava denar vzeti vojski, saj se je pohvalil, da ji je dal doslej največ denarja v zgodovini in ga ima nekje nekaj viška.

'Nato bomo šli na vrhovno sodišče, kjer bomo zmagali'

"Šel bom nazaj v Belo hišo in podpisal papirje. Potem nas bodo tožili. Tožili nas bodo v 9. okrožju, čeprav ne bi smeli. Dobili bomo slabo sodbo, potem bomo spet dobili slabo sodbo. Nato bomo šli na vrhovno sodišče, kjer nas bodo upam pošteno obravnavali in bomo zmagali, kot smo zmagali glede prepovedi," je posledice svoje odločitve v izjavi pred Belo hišo pojasnil Trump.

Predsednik pričakuje vlaganje tožb proti njegovi razglasitvi izrednih razmer tam, kjer so sodišča bolj liberalna, na primer v Kaliforniji, kjer bo njegova pritožba na poraz na prvi stopnji oziroma sodna blokada ukaza šla pred prizivno sodišče v San Franciscu, kjer spet pričakuje poraz. Nato Trump pričakuje zmago na vrhovnem sodišču, kamor je imenoval dva konservativna sodnika. Pričakuje podoben razplet, kot v primeru njegove prepovedi vstopa muslimanom v ZDA.

Njegovi kritiki ga medtem obtožujejo, da krši ustavo, pozivi za uvedbo postopka odstavitve oziroma impeachmenta pa se krepijo.

Po napovedi podpisa okrog 330 milijard dolarjev (293 milijard evrov) vrednega proračuna za vladne agencije in izrednega stanja se je Trump zapletel v verbalni dvoboj z dopisniki Bele hiše, ki so ga opozarjali na drugačno realnost kot tisto, ki jo je opisoval

'Edina kriza na južni meji je tista kriza, ki jo ustvarja predsednik ZDA'

V skladu s Trumpovo napovedjo se bodo sedaj začele tožbe od zahodne do vzhodne obale ZDA. Tožile bodo organizacije, pravosodni ministri in morda tudi kongresni demokrati. Pravosodno ministrstvo ZDA je Trumpa na to že opozorilo.

"Edina kriza na južni meji je tista kriza, ki jo ustvarja predsednik ZDA," je izjavil pravosodni minister Kalifornije Xavier Becerra. "Ločevanje družin, zapiranje otrok, zavračanje prosilcev za azil in še več."

Trumpovi odvetniki naj bi mu svetovali, da lahko najde denar za zid na druge načine, vendar pa je predsednik to zavrnil v strahu, da bo pred svojo bazo izpadel šibak.

Med njegovim govorom je tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders na Twitterju objavila sliko predsednika v ovalni pisarni s pripisom: "Predsednik podpisuje deklaracijo izrednih razmer, ki bo rešila varnostno in humanitarno krizo ne južni meji."

Trumpova razglasitev izrednega stanja brez podpore zunaj njegove baze

"Gre za nezakonito razglasitev zaradi krize, ki ne obstaja," sta skupaj sporočila predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi in vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer.

"Gre za nasilje nad ustavo in krajo nujno potrebnega denarja za varnost države in vojske. Predsednikov ukrep jasno krši izključna pooblastila kongresa nad porabo, ki so jih ustanovitelji ZDA zapisali v ustavo. Kongres bo branil ustavna pooblastila v kongresu in na sodiščih ter v javnosti," sta še sporočila demokrata.

Republikanci v kongresu opozarjajo, da se postavlja nevaren precedens, ki ga bodo v prihodnosti lahko izkoristili demokratski predsedniki, na primer za kratenje pravice do orožja. Demokrati gredo v kritikah veliko dlje. "Gre za izmišljeno krizo na meji. Njegovo odločitev bomo preučili in se odločili, kako se ji bomo zoperstavili po zakonodajni in po sodni poti," je izjavila demokratska predsednica odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev v predstavniškem domu Nita Lowey.

Vodilni demokrat v sorodnem odboru senata Patrick Leahy je zagotovil, da ni nobenih izrednih razmer. "Nihče, ki je v stiku z realnostjo, ne more trditi drugače. Trumpa motivira želja po uresničitvi neumne predvolilne obljube. Dogovora za potraten zid nečimrnosti ni uspel skleniti. Mehika mu zidu ni plačala. Ni se uspel dogovoriti niti z lastno stranko v času, ko je obvladovala oba domova kongresa," je sporočil Leahy.

V dveh letih republikanske večine se Trump za zid ni preveč trudil

Trump je leta 2016 obljubljal čudoviti visok betonski zid po celotni 3000 kilometrov dolgi meji z Mehiko, za katerega bo plačala južna soseda in s katerim bi po njegovem rešili problem nezakonitega priseljevanja v ZDA, problem nasilja mamilarskih in drugih tolp v ZDA in problem tihotapljenja mamil v ZDA. Izven njegove baze tem trditvam ni verjel nihče drug in Trump se dve leti, ko so imeli republikanci večino v obeh domovih kongresa, okrog tega ni preveč trudil.

Prva prioriteta je bila uničenje zdravstvene reforme predsednika ZDA Baracka Obame, druga pa potrditev velikih davčnih olajšav, ki zdaj krepko jezijo večino Američanov, saj opažajo precej nižja vračila davkov od zvezne davkarije kot prejšnja leta. Obamova zdravstvena reforma ostaja pri življenju, razlika je sedaj v tem, da jo Trumpovi podporniki razumejo kot Trumpovo zdravstveno reformo.

Po demokratski osvojitvi večine v predstavniškem domu kongresa se je začelo z zidom muditi. Trump je slogan kampanje iz leta 2016 "Postavi zid" spremenil v "Dokončaj zid", obenem pa je v zameno za financiranje lastne vlade postavil pogoj 5,7 milijard dolarjev (dobrih pet milijard evrov) za zid. Demokrati so pristali v 1,6 milijarde (približno 1,42 milijard evrov) in Trump je 22. decembra prekinil financiranje agencij lastne vlade, ki še niso imele potrjenega letošnjega proračuna.

Po ustavi o proračunski porabi odloča kongres

Demokrati so v času zaprtja vlade zavrnili kakršenkoli denar za zid, v dogovoru s kongresnimi republikanci za potrditev proračuna pa pristali v 1,4 milijarde (okrog 1,24 milijarde evrov) za 90 kilometrov železnih pregrad v Teksasu. Trump je omahoval, nato pa dogovor sprejel, vendar z dodatkom, da razglasi izredno stanje in si najde več denarja za zid oziroma pregrade ali ovire.

Ob razglasitvi izrednih razmer je dejal, da bo v ta namen izbrskal skupaj še 6,5 milijarde dolarjev (5,8 milijarde evrov), poleg potrjenih 1,4 milijarde (okrog 1,24 milijarde evrov). Še vedno ni jasno, kje bo denar našel, vendar pa je Bela hiša zagotovila, da denarja, namenjenega pomoči po naravnih nesrečah, ne bo jemal. Našel naj bi ga na računih finančnega ministrstva in vojske, ki ima za gradbene projekte potrjenih 21 milijard dolarjev (18,4 milijard evrov). Vendar pa zakon določa, da se ta denar porabi v podporo vojski, ne pa za zid.

Po ustavi o proračunski porabi odloča kongres, ki vladi odmeri, kaj in koliko lahko porabi za kaj. Trumpovi predhodniki so podobno premetavali denar z razglasitvijo izrednega stanja, vendar nikoli ob nasprotovanju kongresa. Šlo je za to, da se je moral na hitro najti denar na primer za naravne nesreče ali druge nujne ukrepe doma ali v tujini ob razumevanju, da bo to kongres kasneje blagoslovil.

Kongres bo predvidoma potrdil resolucijo za zavrnitev Trumpove odločitve, vendar pa bo pri tem ključna podpora republikancev. Vodja večine v senatu Mitch McConnell predsednika ne kritizira, ker mu je bilo najbolj pomembno to, da ne pride do novega politično za republikance zelo nerodnega zaprtja vlade.

'Izredne razmere se lahko razglasijo v primeru naravnih nesreč'

"Izredne razmere se lahko razglasijo v primeru naravnih nesreč ali katastrofalnih dogodkov. Uporaba tega orodja bi bila v tem primeru najmanj ustavno dvomljiva," je opozorila republikanska senatorka Susan Collins iz Maina. Kolege je posvarila, da bo morda v prihodnosti demokratski predsednik sledil Trumpovemu zgledu in razglasil izredno stanje za uvedbo strožjih ukrepov proti orožju.

Tudi Trumpovi kritiki med ustavnimi strokovnjaki priznavajo, da lahko predsednik v skladu z zakonom iz leta 1978 uvede izredno stanje, vendar pa obenem menijo, da vseeno nima pooblastil, da se tega loti samo zato, ker od kongresa skozi normalen politični proces ni dosegel, kar je hotel.