'Razlike naj nas ne delijo'

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na današnji slovesnosti v spomin žrtvam nacističnega nasilja v Peternelu v Goriških Brdih spomnila, da se je maja pred 66 leti na območju med Sočo, Nadižo in na Kobariškem v samo nekaj dneh odvila ena največjih ofenziv na partizanske enote na tem območju po razpadu Italije leta 1943.

"Zgodovinske ocene pričajo o za takšno obdobje izjemno velikem številu civilnih žrtev ter gmotni škodi, pričevanja preživelih pa o srh vzbujajočih dejanjih okupatorja, od katerih nam še danes v žilah zaledeni kri – ter o neverjetnem pogumu in organizaciji skupnega odpora tukajšnjega prebivalstva," so ministričine besede povzeli v sporočilu za javnost ministrstva za notranje zadeve.

Kresalova je opozorila na to, da je bil antifašizem v regiji izjemno močan že prej. Spomnila je na ustanovitev Kobariške republike, ki je po njenih navedbah nastala po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in je obsegala osvobojeno ozemlje od Gorice do Rajblja in od Tolmina do Čedada ter Čente.

"Kljub kratkemu obdobju je bila Kobariška republika pomemben simbol organiziranega partizanskega odpora, otok svobode, ki je uspešno kljuboval oceanu nacističnega in fašističnega vojaškega stroja, katerega valovi so grozili poplaviti in pogoltniti Evropo," je menila notranja ministrica in izpostavila izjemno povezanost tamkajšnjega prebivalstva.

Obenem je Kresalova ugotavljala, da nobena človeška doba doslej žal ni premogla dovolj razuma, da bi povsem preprečila vojne. "A vedeti moramo, da se stvari nikdar ne pričnejo z orožjem – to spregovori šele, ko utihnejo argumenti. Nasilju in oboroženemu sovraštvu vedno tlakujejo pot vsakdanje, tiho tolerirane nestrpnosti – velika krivica pa je vselej rezultat poprejšnjih, le na videz drobnih in manjših krivic," je dodala.

Prav zato je ministrica izrazila željo, da bi nas razlike nikoli ne delile in cepile, ampak da bi z njimi znali stkati "bogato preprogo naše družbe". "Če se bomo znali prijeti in držati skupaj, tedaj nam ne bo niti na misel prišlo, da bi razbijali temelje, ki so hkrati vedno najbolj krhko tkivo vsake družbe: ne človekovih pravic, ne ustanov parlamentarne demokracije, ne simbolov državnosti," je ocenila.