Razlitje nafte v Braziliji: odgovoren grški tanker?

2. septembra so v Braziliji zaznali izlitje nafte. Naftni madež je onesnažil okoli 2.500 kilometrov brazilske obale, oblasti pa ne vedo, koliko nafte je izteklo v morje. 

Do zdaj so skupno počistili 2.000 ton naftnega madeža, napori pa se nadaljujejo. Naftni madež namreč ogroža morski ekosistem, prav tako pa je onesnažil priljubljene plaže na severovzhodu Brazilije, poroča BBC.

Morski biologi budno spremljajo vpliv skrivnostnega izlitja nafte, ki se je zgodilo na območju ene izmed vročih biodiverzitetnih točk Atlantskega oceana. Zaskrbljeni so, da bi onesnaženje doseglo otočje v Braziliji Abrolhos, kjer živijo ogrožene in endemične vrste koral in ptic.

Skrivnostno razlitje – je odgovoren grški tanker?

Oblasti še preiskujejo skrivnostno izlitje in od kod sploh izvira razlita nafta. Analize so pokazale, da ni prišla iz Brazilije. Najprej so predvidevali, da je nafta venezuelska, a je ta zanikala vsakršno odgovornost za razlitje.

Po zadnjih informacijah naj bi imeli dokaze, da je za razlitje odgovoren tanker z grško zastavo podjetja Delta Tankers. A v grškem podjetju trdijo, da je tanker svojo pot zaključil nepoškodovan in brez kakršnega koli manka goriva:  ''Ni dokaza, da bi se plovilo ustavilo, upočasnilo, poškodovalo, puščalo ali imelo kakršno koli nezgodo na poti iz Venezuele do Malezije,'' so sporočili.

Madež čistijo tudi neusposobljeni prostovoljci brez zaščitne opreme

Skrbi pa povzroča tudi dejstvo, da prostovoljci, ki čistijo naftni madež, obolevajo. Skrivnostni madež je v dveh mesecih onesnažil več kot 130 brazilskih plaž. Prostovoljci čistijo brez primerne opreme, praktično z golimi rokami, pogostokrat brez zaščitnih rokavic, maske in ostale opreme, ki bi jih zaščitila pred nevarnimi hlapi.

Do zdaj so počistili več kot 2.000 kilometrov obale, a številni tožijo o posledicah, ki so jih utrpeli. ''Naslednji dan mi je bilo izjemno slabo, imela sem drisko in hud glavobol,'' je povedala ena izmed prostovoljk, ki je s prijateljem zbrala 80 kilogramov razlite nafte s svojimi golimi rokami. Prostovoljci poročajo, da oblasti niso zagotovile zaščitne opreme in zagotovitev opreme povsem prepustile dobrodelnim organizacijam.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morale oblasti prostovoljcem prepovedati čiščenje, saj ti niso primerno usposobljeni in opremljeni za čiščenje tovrstnih nevarnih snovi, ki lahko povzročijo poškodbe in celo smrt. Kot so sporočile oblasti, je v bolnišnici zaradi zastrupitve in zaradi neposrednega stika z naftnim madežem do zdaj pomoč poiskalo 19 ljudi.