Razmah vetrne energije

Vetrne elektrarne bi lahko v 20 letih zadovoljile že 20 odstotkov potreb sveta po električni energiji. Trg z vetrno energijo se namreč širi in je lani zabeležil 41,7-odstotno rast, povprečna rast v zadnjih 13 letih pa je bila 28,6-odstotna. Na področju proizvodnje vetrne energije se sicer najhitreje razvija Kitajska.

Iz raziskave China Wind Power Outlook, ki so jo skupaj izvedli Svetovni svet za vetrno energijo, Kitajsko združenje za energijo iz obnovljivih virov in kitajski Greenpeace, je razvidno, da bi lahko proizvodnjo vetrne energije najbolj zaznamovala prav Kitajska.

Ta država se je že približala državam z največ proizvedene vetrne električne energije, to so ZDA, Indija, Nemčija in Španija. Kitajska je bila namreč lani največji kupec tehnološke opreme za proizvodnjo vetrne energije. Svoje zmogljivosti je povečala za 100 odstotkov, tako da je po njihovem obsegu na svetovni lestvici že zasedla drugo mesto.

V tem kontekstu bi lahko vetrne elektrarne po najbolj optimističnih napovedih, ki jih navaja omenjeno poročilo, leta 2020 proizvedle že 2600 teravatnih ur elektrike. Ta številka predstavlja 11,5 do 12,3 odstotka svetovnih potreb po električni energiji, pri čemer bi jih 10 odstotkov zadovoljila Kitajska.

Do leta 2030 bi lahko vetrnice priskrbele 5400 teravatnih ur elektrike ali 18,8 do 21,8 odstotka vse svetovne električne energije. 16,7 odstotka vse potrebne energije naj bi bilo proizvedene z vetrnimi turbinami na Kitajskem.

Na drugi strani sicer pozitivni scenariji, ki temeljijo na ocenah Mednarodne agencije za energijo pri Združenih narodih, predvidevajo, da se bo proizvodnja vetrne energije v naslednjem desetletju povzpela in proizvedla 9,5 odstotka vse svetovne električne energije. Konservativni scenariji pa napovedujejo, da bo čez deset let lahko svet zalagala s 4,5 odstotka vse potrebne elektrike. Prav toliko vetrne energije sicer trenutno proizvede Evropa.

Če bi se najbolj optimistične napovedi uresničile, bi bilo v svetovnem merilu do leta 2020 proizvedenih 1,6 milijarde ton manj ogljikovega dioksida letno, do leta 2030 pa bi svetu na leto prihranili 3,3 milijarde ton ogljikovega dioksida. Skupaj bi bilo tako do leta 2020 proizvedenega za 10 milijard ton manj ogljikovega dioksida, do leta 2030 pa za 34 milijard ton manj.