
Razmere v New Orleansu so vedno bolj kritične, župan Ray Nagin pa se boji, da bo njegovo mesto kmalu v celoti pod vodo. Strokovnjaki pričakujejo, da bo vodna gladina v nekaterih delih mesta kmalu dosegla višino bližnjega jezera Pontchartrain. "Skleda se polni," je Nagin še povedal. Voda sega že šest metrov visoko.
Več kot tri četrtine New Orleansa že leži pod vodo, tudi center mesta, medtem ko znamenita francoska četrt, ki leži višje, ni poplavljena. Vsi poskusi zajezitve poplav - v enem od nasipov zija kar 60-metrska luknja - so spodleteli. “Pripadniki narodne garde poskušajo odprtino zamašiti z vrečami peska, a je tako, kot da bi jih metali v črno luknjo,” je dejala guvernerka Louisiane Kathleen Blanco. Oblasti ocenjujejo, da bo v mestu spet mogoče živeti šele čez tri do štiri mesece.

Nagin je pozval okoli 80 tisoč ljudi, ki se še zadržujejo v New Orleansu, naj najdejo varno zatočišče zunaj mesta. Vendar pa je to zaradi nenehnega naraščanja vode zelo težko, saj je večina ostala ujeta v mestu. Pentagon je na pomoč že poslal vojaške ladje in več tisoč vojakov. Ti naj bi tudi pomagali razdeljevati osnovno pomoč prebivalcem, kar postaja vedno bolj težavno. Reševalci tudi opozarjajo, da v mestu že primanjkuje hrane in vode.

Še vedno tudi niso našli rešitve za skoraj 15 tisoč ljudi, ki so se zatekli na nogometni stadion Superdome. Tudi tam voda narašča, ljudje trpijo hudo vročino, saj klimatske naprave ne delujejo. Dve osebi naj bi obupali in storili samomor.
Nevarnost širjenja bolezni
Zaradi poplav, ki jih spremljajo tudi visoke temperature, zdravstveni delavci že opozarjajo pred nevarnostjo izbruha epidemij. Voda, ki pokriva že 80 odstotkov mesta, je namreč močno onesnažena s kemikalijami in fekalijami. Župan Nagin je izrazil zaskrbljenost zaradi velikega števila trupel, ki plavajo po mestu in bi lahko začela povzročati resne zdravstvene težave.
Oblasti prebivalce tudi opozarjajo, naj vode nikar ne pijejo.
Roparji pustošijo po mestu

Poleg naravne katastrofe pa opustošenemu mestu grozijo še roparji. Po poplavljenih ulicah jim je uspelo priti do več trgovin z elektroniko, supermarketov in lekarn iz katerih so vozili polne vozičke nakradenih proizvodov. Prihaja tudi do spopadov med tolpami ter med tolpami in policisti, ki si upajo posredovati. Oblasti so na pomoč poslale posebne enote, še posebej pa so nadzor okrepile v poslovnem središču mesta.
Oblasti v New Orleansu so že dan po orkanu tatovom zagrozile s strogimi ukrepi in del pristojnosti prepustile vojski, kljub temu pa nasilja niso uspeli preprečiti. Tatovi naj bi Izropali tudi neko trgovino z orožjem.

O podobnih razmerah poročajo iz Biloxija v Mississippiju, kjer so med drugim izropali igralnico. Zapornikov nimajo kam zapirati, ker je vse poplavljeno. Zapornike v Louisiani so tako zbrali kar na nepoplavljenem delu avtoceste na prostem.
Ogromni valovi nad Mississippi

Medtem ko se v New Orleansu borijo s poplavami, pa se v zvezni državi Mississippi bojijo, da so devetmetrski valovi, ki so prišli z oceana, pod seboj pokopali več sto ljudi. Katrina je poplnoma opustošila 40 do 50 kilometrov obale, 90 odstotkov zgradb v najbolj prizadetem območju je uničenih. Guverner Mississippija Haley Barbour ocenjuje, da bo škoda hujša kot leta 1969, ko je orkan Camille v treh zveznih državah zahteval 256 življenj.
Nekateri podatki kažejo, da je samo v okolici kraja Biloxi umrlo do 80 ljudi, številka pa bo najbrž še močno narasla. V mestu Gulfport je naenkrat umrlo 30 ljudi v stanovanjski zgradbi poleg plaže, ki jo je porušil 12-metrski val.

Reševalci se sedaj skušajo po vodi in mimo ogromno naplavin dokopati do najbolj prizadetih območji, ki jih je za sabo pustila Katrina, ko je v ponedeljek začela svoj smrtonosni pohod. Najprej je z vetrovi, ki so pihali do 224 kilometrov na uro razdejala Louisiano, potem pa se je razbesnela še nad Mississippijem, Alabamo in Tennesseejem.
Ameriška obalna straža je sporočila, da so do torka popoldne rešili 1.200 ljudi. Preživeli poročajo o strahu pred nevihto in potopom ter o svojcih, ki jim ni uspelo preživeti.
Gre za naravni pojav

Orkanska sezona v Atlantiku traja od začetka junija do začetka novembra in čeprav je Katrina doslej najhujše neurje v zgodovini ZDA, še ne pomeni, da je zadnje letos. Temperature morja ostajajo izjemno visoke, kar je naravno gorivo za orkane.
Letošnja orkanska sezona je tudi sicer izjemno živahna. Nekateri znanstveniki domnevajo, da gre za posledice segrevanja ozračja, drugi pa, da je to normalen pojav, do katerega pride vsakih nekaj let.