
Zastave pred poslopjem vesoljske agencije Nasa so na polovici droga, saj je danes čas spomina na sedmerico astronavtov, ki so 28. januarja 1986 umrli v eksploziji raketoplana Challenger le 73 sekund po izstrelitvi iz Cape Canaverala na Floridi.
Izstrelitev so snemale televizijske kamere in jo prenašale po vsem svetu. Šok je bil popoln, predvsem v ameriški javnosti. Tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan je preložil tradicionalni govor v kongresu o položaju v državi in v ganljivem nagovoru javnosti umrle astronavte označil za heroje, na milijone ljudi pa se je udeležilo bedenj za duše umrlih.
Posebej pozorno so izstrelitev spremljali ameriški šolarji, saj se je vesoljska agencija Nasa v okviru programa za popularizacijo vesoljskih poletov odločila, da bo z raketoplanom v vesolje poslala učiteljico, ki bi ob vrnitvi predstavila izkušnje z vrsto šolskih predavanj. Med posadko je bila 37-letna Christa McAuliffe, ki naj bi postala prva učiteljica v vesolju.

McAuliffova, ki je učila pravo, zgodovino in ekonomijo na srednji šoli mesta Concorde v zvezni državi New Hampshire, je bila izbrana med 11.000 prijavljenimi kandidati. Njena prva rezerva Barbara Morgan kljub tragični nesreči ni izgubila poguma in je leta 2007 tudi poletela v vesolje z raketoplanom Endeavor.
Nesrečo zakrivilo mrzlo vreme
Po katastrofi Challangerja je sledila preiskava, ki je odkrila, da je bil glavni krivec za tragedijo mrzlo vreme. Misijo Challengerja so večkrat preložili zaradi manjših tehničnih nevšečnosti, dan pred določeno izstrelitvijo pa so Florido zajele zelo nizke temperature. Mraz je razrahljal tesnilni obroč na zunanjem tanku za gorivo, tako da je vroč plin predrl osrednji tank za gorivo in raketoplan je razneslo.

Poleg McAuliffove so v nesreči umrli še poveljnik misije Francis Scobee, pilot Mike Smith ter astronavti Judy Resnik, Ellison Onizuka, Ron McNair in Greg Jarvis. Program raketoplanov se je potem ustavil za tri leta in šele septembra 1988 je na novo misijo poletel Discovery. Program je nato tekel brez večjih težav do februarja 2003, ko je ob vračanju na Zemljo razpadel raketoplan Columbia.
Leto 2003 usodno za posadko Columbie
Takrat je ob izstrelitvi del zaščitne obloge zunanjega tanka za gorivo zadel ob toplotno oblogo raketoplana in jo tako poškodoval, da ob vračanju na Zemljo ni prenesla ekstremnih temperatur ob vstopanju v atmosfero. Na seznam junakov Nase so vpisali sedem imen umrlih astronavtov: Kalpana Chawla, Rick Husband, Laurel Clark, Ilan Ramon, David Brown, William McCool in Michael Anderson.

Ob 25. obletnici tragedije Challengerja je prva spominska slovesnost potekala že v četrtek, danes pa bosta potekali še dve. Poleg posadk Challengerja in Columbie se bodo spomnili tudi misije Apollo 1, ki se je zaradi požara končala s smrtjo treh astronavtov med preizkušanjem kapsule 27. januarja 1967. V tej prvi tragediji Nase so umrli astronavti Virgil Grissom, Edward White II. in Roger Chaffee.
Preberite tudi o največjih nesrečah, ki so se zgodile ob izstrelitvah raketoplanov.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.