Pri tem poročilo opozarja, da je raven razprave od države do države različna, tako so nekatere države - kot na primer Belgija, Irska, Španija, Finska in Švedska - ustanovile posebne odbore, katerih odgovornost je vzpodbuditi javno razpravo o delu konvencije o prihodnosti Evrope, medtem ko v Grčiji in Veliki Britaniji vlade še niso začele z organiziranjem razprave.
V Franciji, Avstriji in na Nizozemskem odgovornost za vzpodbujanje javne razprave prevzema predvsem minister za evropske zadeve. V Franciji menijo, da se je pri njih razprava "začela šele pred zelo kratkim časom", medtem ko Finci opažajo, da se civilna družba "vse bolj aktivira". V Veliki Britaniji so v zvezi s konvencijo pobudo prevzeli mediji - ti se osredotočajo predvsem na nasprotja med "federalnim" in "medvladnim" načelom organizacije povezave -, medtem ko o prihodnji evropski ustavi v Nemčiji in Danski razpravljajo predvsem različna parlamentarna telesa.
Konvencija o prihodnosti EU, v kateri sedanje in prihodnje članice razpravljajo o prihodnji podobi unije, je bila ustanovljena z namenom spodbujanja širših razprav o evropski prihodnosti. Konvencija, ki o reformi razpravlja javno, pri delu pa naj bi upoštevala ne le mnenje strokovnjakov, ampak tudi civilne družbe, bo do sredine junija pripravila predlog za nadaljnjo reformo. Ta bo sicer dorečena na medvladni konferenci, torej na ravni vlad evropskih držav.
Podpora članstvu v EU med Norvežani vse višja
Norvežani so doslej že dvakrat - leta 1972 in 1994 - na referendumu zavrnili vstop v Evropsko unijo. Najnovejše javnomnenjske raziskave o podpori članstvu Norveške v EU pa kažejo dramatično spremembo: če je bilo števil nasprotnikov norveške včlanitve vedno višje od zagovornikov, rezultati zadnjih raziskav kažejo drugačno razmerje. Število zagovornikov članstva je dvakrat višje od števila nasprotnikov, vključitev države v povezavo pa trenutno podpira kar 58 odstotkov vprašanih, med tem ko temu nasprotuje 29 odstotkov vprašanih. Med vzroki za nastalo spremembo izpostavlja bruseljski Center za evropske politične študije (CEPS) predvsem razmere v norveškem gospodarstvu ter spremembe v zaznavanju EU med prebivalci te najbogatejše skandinavske države.
K spremembi razmerja je zagotovo prispeval prav razvoj ekonomskih odnosov z EU. A po dolgem obdobju nizke brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile so bile plače v najboljših norveških trgovinskih partnericah, kar pomeni predvsem v državah EU, v zadnjih letih precej višje. Prav precenjena krona in uspešni evro sta tako na Norveškem ponovno sprožila debato o uvedbi skupne evropske valute, čeprav država ni članica EU.
Poleg gospodarskih vzrokov je po mnenju CEPS do spremembe v podpori članstvu v EU pripeljalo tudi zaznavanje unije med prebivalci Norveške. Jedro norveških nasprotnikov je prihajalo iz politične levice. Podoba EU, ki ji je večina nasprotovala, se je na Norveškem s štirimi temeljnimi svoboščinami - prostim pretokom ljudi, kapitala, blaga in storitev, ki veljajo v EU in so jih Norvežani razumeli predvsem v luči zasebnega lastninjenja, deregulacije in nevmešavanja države v gospodarstvo. Zdaj se EU predstavlja drugače. Večina jo opisuje kot projekt solidarnosti, v katerega obsežnost nihče ne dvomi niti v povezavi s širitvijo na srednje in vzhodnoevropske države. Vprašanja glede zunanje politike ZDA in možnosti, da bi EU igrala vlogo protiuteži Bushevi administraciji, so dodatno okrepila spremembo.
