"Države članice v evropski proračun prispevajo približno en odstotek svojega bruto domačega proizvoda (BDP) in polovica tega gre za skupno kmetijsko politiko, zdaj pa potekajo pogajanja o financiranju širitve z manj kot 0,1 odstotka tega BDP v finančni perspektivi do leta 2006. Zaradi takšnih sredstev ni vredno tvegati odloga širitve," je dejal Rasmussen in pozval voditelje unije, naj z njeno pravočasno izvedbo izkoristijo zgodovinsko priložnost in izpolnijo moralno dolžnost.
Razpravo o stroških in koristih širitve je premier sicer izpostavil kot eno najtežjih ovir, ki jih bo morala Danska premagati na poti do zastavljenega cilja, po katerem mora EU pristopna pogajanja z državami kandidatkami končati do konca letošnjega leta, širitev pa izvesti v letu 2004. To razpravo, še posebej glede neposrednih plačil v kmetijstvu, je treba končati najkasneje v začetku novembra, tako da bo do decembrskega vrha EU v Koebenhavnu na voljo še nekaj tednov za pogajanja, je poudaril Rasmussen. Dogovor petnajsterice o financiranju širitve šele v Koebenhavnu bi bil prepozen in bi povzročil nesprejemljivo večletno zamudo v procesu, je še dodal. Danska pa bo vztrajala, da se pristopna pogajanja z do desetimi kandidatkami končajo do konca leta, je poudaril premier.
Ciper in "druga liga" kandidatk
Sicer pa je med ovirami Rasmussen posebej izpostavil še dve. Prva je vprašanje Cipra, na grški in turški del razdeljenega otoka, ki pa ga unija želi sprejeti združenega. Pogajanja o rešitvi problema potekajo, a uspešen dogovor ni pogoj za širitev - EU je pripravljena na sprejem le grškega dela, je dejal premier. Kot drugo oviro pa je omenil drugi irski referendum o pogodbi iz Nice. Ratifikacija pogodbe je politični pogoj za širitev in na tej podlagi potekajo tudi pristopna pogajanja, zato bi neuspeh referenduma, ki bo jeseni, resno ogrozil celoten proces, je poudaril Rasmussen. "Upam, da bo referendum uspel, saj je z njim na kocki zelo veliko. Kljub temu načrta za primer neuspeha ni - čez ta most bomo šli, ko bomo do tja prišli," je dejal premier.
Čeprav bo Danska svojo osrednjo pozornost v času svojega predsedovanja EU v drugi polovici leta namenila predvsem prvemu valu širitve, pa na drugega ne bo pozabila. Romunija in Bolgarija oziroma vse države, ki do konca leta ne bodo končale pogajanj, bodo v Koebenhavnu dobile novo strategijo za nadaljevanje procesa, je dejal. "Morda pa bo smiseln tudi sprejem politične izjave, da prvi val širitve ni tudi zadnji," je danski premier Rasmussen še ocenil na srečanju z novinarji v sredo zvečer v Koebenhavnu.
